Pobudniki veta v državnem svetu so poudarili, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja in večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, zato po njihovem mnenju ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. »Po prvi svetovni vojni je bila Primorska priključena k Republiki Italiji, ki je med drugo svetovno vojno kapitulirala leta 1943 in prišla na stran zaveznikov. Primorska ji torej ni bila odvzeta kot vojna kazen, temveč je bila tudi z italijanskim soglasjem vrnjena matični domovini. Vrnitev je bila namreč izvedena na podlagi Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947,« je na pojasnil svetnik Branko Tomažič.

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu pa so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ne ustreza niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Kot je dejala poslanka SD, »sprememba morda deluje simbolično, a v resnici je njen pomen mnogo večji, dotika se primorske tradicije boja za svobodo in identiteto ter ponosa ljudi, ki so dolga leta vztrajali in se borili za to, da ostanejo del matične domovine«. Po njenih besedah Primorci vedo, da se niso nikoli vrnili, ker niso nikoli nikamor odšli. »Mi smo tam bili in vselej smo ostali del slovenskega narodnega ozemlja,« je dejala poslanka.