Tako nam je o svoji izkušnji pripovedoval bralec iz Ljubljane, ki bi moral na operacijo nožnega palca (hallux valgus), saj ima že kar nekaj časa težave pri hoji. »Ko sem iz UKC Ljubljana decembra prejel obvestilo o tem, kdaj bom na vrsti, nisem mogel verjeti napisanemu. Mislil sem, da gre za pomoto. Datum operacije je namreč februar 2032! Preveril sem še enkrat, ali podatki držijo, pa so mi dejali, da ne gre za pomoto, da je čakalna doba pri njih pač takšna,« je vznemirjen pripovedoval šestdesetletni gospod.
S podobnimi težavami se je decembra na ljubljansko zastopnico pacientovih pravic obrnila tudi pacientka, ki je bila na operacijo nožnega palca naročena čez 13 let. »Okvirni termin za vaš operativni poseg je od novembra 2031 do januarja 2032,« je pisalo na obvestilu, ki ga je prejela od ljubljanske ortopedske klinike. Zgrožena se je obrnila na zastopnico pacientovih pravic in ji napisala: »Iskreno vam povem, da se čutim prizadeta, užaljena. Sem starejša, imam čez 70 let in čez 13 let operacije nožnega palca ne bom več potrebovala.«
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima ravno UKC Ljubljana za to operacijo najdaljšo čakalno dobo. Ta je 1. septembra znašala kar 4749 dni! Povprečna čakalna doba za operacijo nožnega palca je sicer po zadnjih podatkih 1170 dni, najkrajša je v bolnišnici Novo mesto, le en dan. Vendar o tej možnosti pacienti, ki sami ne preverijo vseh bolnišnic, niti ne vedo, številni pa se tudi raje odločijo za operacije v svojem kraju ali pri zdravniku, ki mu zaupajo. Pacienti se lahko s predlagano čakalno dobo včasih tudi strinjajo, vendar ne, če gre za več let.
Če je nožni palec operacija, ki se šteje za nenujno, pa o primeru, ki je še kako nujen, pripoveduje naš drugi bralec, prav tako iz Ljubljane, ki v UKC Ljubljana že pol leta čaka na nujno operacijo srčnih zaklopk. Ker je stanje resno, so ga na operacijo pripravili že jeseni (opravili preiskave, izpulili bolne zobe), a se mu zdi nerazumljivo, da mora na operacijo čakati tako dolgo. Zdravniki so mu rekli, naj, če bi ga začelo stiskati v prsih ali bi imel kakšne druge težave, takoj obišče urgenco – in bodo poseg opravili takoj.
Na ministrstvu za zdravje so nam dejali, da konkretnih primerov ne morejo komentirati, saj o njih nimajo informacij, ki bi omogočale strokovno presojo.
»Strokovna odločitev o izbiri stopnje nujnosti, ki potem pomeni uvrstitev za hitrejšo izvedbo zdravstvene storitve, je pri operacijskih posegih odločitev specialista na sekundarni ravni, ki je opravil pregled pacienta in ugotovil indikacijo za operativni poseg,« pojasnjujejo.
Premalo kadrov, slaba organizacija dela
Podatki, ki so jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da imamo za operacijo nožnega palca in operacijo srčnih zaklopk na nacionalni ravni vsaj enega izvajalca, ki ponuja storitev v okviru zakonsko dopustne čakalne dobe.
»V obeh primerih tudi pojasnjujemo, da sta storitvi plačani po realizaciji, iz česar lahko sklepamo, da je daljša čakalna doba pri posameznih izvajalcih posledica organizacije dela posameznega izvajalca (v praksi predvsem nezadostnih kadrovskih ali prostorskih virov za izvajanje operacij v obsegu, ki bi zadostili povpraševanju pacientov),« dodajajo na ministrstvu za zdravje.
Pacientom, ki so že na čakalnih seznamih, predlagajo, naj presodijo, ali so pripravljeni svoje zdravstvene težave (konkretno na primer operacijo hallux valgus) raje rešiti v okviru dopustne čakalne dobe pri drugem izvajalcu v okviru javne zdravstvene mreže.
Možnosti naročanja
Podatki o čakalnih dobah pri posameznih izvajalcih so objavljeni tudi na spletni strani https://cakalnedobe.ezdrav.si/. Pacienti se lahko naročijo elektronsko, z uporabo storitve eNaročanje (na večino storitev), telefonsko ali osebno pri izbranem izvajalcu, prav tako je za pomoč pri naročanju organiziran center za pomoč uporabnikom (dosegljiv je na brezplačni številki 080 24 45).
Pacient, ki se želi naročiti pri katerem koli izvajalcu, lahko torej to stori (na vse navedene načine) najkasneje v treh dneh od črtanja s čakalnega seznama pri izvajalcu, kjer je bil prvotno naročen.
V obvestilu, ki ga dobi pacient, je tudi pojasnilo, da se pacient, če v Sloveniji ni niti enega izvajalca, ki bi ponujal čakalno dobo, krajšo od dopustne čakalne dobe, lahko obrne na Nacionalno kontaktno točko za čezmejno zdravljenje pri ZZZS glede možnosti za zdravljenje v tujini.
In koliko pacientov v Sloveniji čaka nedopustno dolgo, smo vprašali na NIJZ. Posredovali so nam podatek, da je na dan 1. december 2019 na prve preglede nad dopustno čakalno dobo čakalo 35.643 pacientov, na ostale terapevtsko-diagnostične storitve pa 38.891 pacientov. To je sicer 1679 pacientov manj kot na isti dan novembra 2019.
Če upoštevajo vse vrste zdravstvenih storitev, se čakalne dobe v zadnjih treh mesecih niso podaljšale, celo nasprotno, podatki kažejo, da so na dan 1. december 2019 v povprečju vsi naročeni pacienti čakali dan manj kot na dan 1. november 2019 in štiri dni manj kot na dan 1. oktober 2019. Seveda pa obstajajo mesečna nihanja.
Stanje je najbolj kritično pri operacijah hrbtenice (spondilodeza), dolge čakalne dobe so tudi za druge ušesne operacije in druge žilne operacije.
Želijo se zdraviti v domačem kraju
Pogosto se pacienti ne želijo naročiti pri zdravniku iz drugega kraja in raje čakajo nad dopustno čakalno dobo.
Po podatkih eNaročanja so se pacienti v zadnjih treh mesecih v povprečju v 77 odstotkih naročili pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki so iz iste statistične regije kot pacienti. Največ pacientov (dobrih 40 odstotkov), ki so se v zadnjih treh mesecih naročili pri izvajalcu iz druge statistične regije, prihaja iz osrednjeslovenske regije. Podoben delež najdemo pri pacientih iz primorsko-notranjske regije. Največji delež pacientov (skoraj 95 odstotkov), ki se naročajo raje pri izvajalcih iz svoje statistične regije, najdemo v prekmurski regiji.
V povprečju se na državni ravni vsak četrti pacient naroči pri izvajalcu zdravstvene storitve, ki deluje v drugi statistični regiji.
Več specialistov na primarni ravni
Kakšne so torej rešitve, ki jih zaradi vse daljših čakalnih dob vidijo na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi minister Aleš Šabeder?
V začetku letošnjega leta bodo, kot so pojasnili, več aktivnosti namenili kakovosti podatkov o čakajočih in čakalni dobi, pri čemer bodo že januarja (skupaj z NIJZ, ZIRS in ZZZS) obiskali izbrane izvajalce zdravstvene dejavnosti, da dokončno odpravijo vzroke za neujemanje podatkov.
V prihodnje bodo več aktivnosti namenili tudi za zagotavljanje zadostnega števila specialistov za izvajanje primarnega zdravstvenega varstva. S tem bodo zagotovili več časa za kakovostno obravnavo pacientov že na primarni ravni in posledično optimizirali napotovanje na naslednje ravni izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Z obema univerzama se že dogovarjajo o povečanju števila vpisnih mest na študijskih programih medicina in dentalna medicina. Poleg tega bodo poskušali več zdravnikov uvoziti iz drugih držav.
A za uresničitev vsega naštetega bo potrebno kar nekaj časa. Do tedaj pa bodo pacienti še vedno čakali v (pre)dolgih vrstah – in upali, da jim bodo prst operirali prej kot v dvanajstih letih …
