Sindikat kmetov Slovenije od države zahteva odgovorno upravljanje z zvermi. Prepričani so, da bi moralo odgovornost za izplačevanje odškodnin zaradi nepravilnega upravljanja vseh prostoživečih živali v naravi izvajati samo eno ministrstvo.
Pristojnosti na področju upravljanja prostoživečih živali se namreč delijo na ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je pristojno za zavarovane prostoživeče živalske vrste, ki jih ni dovoljeno loviti oziroma se jih lahko lovi izključno v primeru posebne odločbe ministrstva. Za živalske vrste, ki so divjad in se jih lahko lovi na podlagi načrtov upravljanja z divjadjo, pa je pristojno kmetijsko ministrstvo. Če je izdana posebna odločba ministrstva za naravne vire, lahko lov divjadi in zavarovanih vrst izvajajo samo lovci posameznih upravljavcev lovišč, so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Spremembe so politične odločitev
"Vse vrste prostoživečih živali živijo in se hranijo na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Delitev pristojnosti med dve ministrstvi torej ne povzroča nikakršne zmede oziroma prelaganje odgovornosti med kmete in lovce. Naloge kmetov (zavarovanje lastnine), lovcev (izvajanje načrtovanega odvzema in odškodninska odgovornost v določenih primerih) in države (odškodninska odgovornost za škodo od zavarovanih vrst in divjadi na nelovnih površinah) so jasno določene v področni zakonodaji," so zapisali na kmetijskem ministrstvu.
Kakršnekoli spremembe pristojnosti, ki si jih želi sindikat kmetov, terjajo spremembe v veljavni zakonodaji, in sicer na področju ohranjanja narave kot tudi divjadi in lovstva. "V konkretnem primeru gre bolj za politično kot strokovno odločitev," poudarjajo na ministrstvu.
Za šakala odgovorna država
Na ministrstvu za kmetijstvo so izpostavili še, da kmetom oziroma oškodovancem pripada odškodnina za škodo, ki jo povzroči divjad na kmetijskih in gozdnih kulturah. V splošnem za tovrstno škodo odgovarjajo upravljavci lovišč. Izjema so škode, ki jih povzroči šakal, za kar je odgovorna država oziroma ministrstvo za kmetijstvo. Šakal je bil namreč leta 2019 črtan s seznama zavarovanih vrst, s čimer se je uvrstil med divjad, sprejeto pa je bilo tudi prehodno obdobja kritja škod zaradi šakala, ki se je izteklo 20. aprila, a se je s ta mesec sprejeto novelo zakona o divjadi in lovstvu podaljšalo.
Sindikat kmetov zahteva, da se izplačila za škodo po šakalu izplačujejo vsaj toliko let, kot je bil zaščiten. Država bo škodo zaradi šakala krila vsaj do 1. septembra 2029. Takrat "se večini upravljavcev lovišč iztečejo koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih. Takrat se bodo ponovno pretehtali koncesijski pogoji, vključno z odškodninsko odgovornostjo novih koncesionarjev," so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Zaščita volka se bo znižala
Upravljanje z velikimi zvermi (rjavi medved, volk in ris) je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor. Trenutno na ravni EU poteka sprememba direktive o habitata, v skladu s katero bo predvidoma znižan status zavarovanja volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega, kar pa še ne prinaša spremembe upravljanja volka v Sloveniji, ki si jo želijo kmetje.
"Sprememba v upravljanju volka na ozemlju Slovenije na področju odvzema osebkov iz narave z odstrelom na podlagi sprememb direktive o habitatih še ne bo mogoča. Za spremembo v upravljanju volka na ozemlju Slovenije na področju odvzema osebkov iz narave z odstrelom bi bila potrebna sprememba uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki pa se lahko zgodi šele po spremembi direktive o habitatih," pa so za STA dodali na ministrstvu za naravne vire in prostor.
