Na zadnji januarski dan je bilo v Sloveniji po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) brez zdravnika 141.414 ljudi, 4323 več kot konec lanskega leta. Med rešitvami, od katerih si obetajo boljšo dostopnost osnovnega zdravstva, na ministrstvu za zdravje izpostavljajo ambulante specializantov družinske medicine. Te bodo delovale v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih, kjer delajo glavni mentorji specializantov. Specializanti v četrtem letu specializacije bodo lahko začeli delati z lastnim timom, torej diplomirano medicinsko sestro in tehnikom zdravstvene nege, so nam sporočili z ministrstva za zdravje.
Cilj: manj kot pet odstotkov
ljudi brez zdravnika
Novost nameravajo v javno zdravstvo vključiti z uredbo, s katero bo vlada odločila o letošnjih zdravljenjih in denarju zanje. Spomnimo, da so lahko specializanti v četrtem letu paciente vpisovali že doslej, a se ta možnost ni zares prijela. Po novem bodo sredstva namensko zagotovljena za celotne ekipe v ambulantah specializantov, pojasnjujejo na ministrstvu.
V predlogu strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031, ki je v javni razpravi, je med cilji izpostavljeno tudi zmanjšanje deleža ljudi brez zdravnika s sedmih na manj kot pet odstotkov. Med napovedanimi novostmi so še podeželske ambulante. Te so sicer predvidene šele v prihodnjem letu, kje in kako bodo delovale, pa na ministrstvu še niso povedali.
Delež storitev, ki jih namesto zdravnikov na področju družinske medicine, pediatrije, ginekologije in duševnega zdravja samostojno opravljajo drugi usposobljeni zdravstveni delavci, bi radi glede na predlog strategije dvignili nad tretjino. Tudi sicer pa bi zdravstveni delavci glede na trenutne načrte v prihodnje opravljali le tiste naloge, pri katerih so nenadomestljivi. Nekatera opravila bi prenesli na druge zdravstvene delavce, na primer na specialiste medicine dela in na diplomirane medicinske sestre, nekatere pa na administrativni kader in deloma tudi na ZZZS. Med možnostmi, ki jih omenjajo v predlogu strategije, so še kombinirano zaposlovanje v osnovnem zdravstvu in na sekundarni ravni, delne zaposlitve v osnovnem zdravstvu in zaposlitve s krajšim delovnim časom.
Bolnik bi lahko zdravnika
hitro izgubil
V Sloveniji so težave predvsem z realizacijo dokumentov, ugotavljajo v Zdravniški zbornici Slovenije. »V pripravo številnih je bilo vloženo veliko časa in energije, nato pa so bili shranjeni v predale,« so pristavili. Predlog strategije, ki je v javni obravnavi, še preučujejo, je pa odbor zbornice za osnovno zdravstvo že pred časom izpostavil več pomislekov glede opredeljevanja pacientov pri specializantih. V zdravstvenem domu je lahko to glede na opozorila zbornice nepraktično, saj bi bolniki že po krajšem času izgubili osebnega zdravnika, ki bi se po specializaciji odločil za zaposlitev drugje. Odbor za osnovno zdravstvo obenem odsvetuje, da bi ukrep vpisovanja pacientov pri specializantih uporabljali za povečanje opredelitev pri zdravnikih. »Odbor ni proti opredeljevanju, vendar to ni ukrep, ki bi razbremenil zdravnike v osnovnem zdravstvu. Prav tako to v smislu strokovnega napredka specializanta med njegovim specialističnim kroženjem ne prispeva k njegovemu strokovnemu razvoju,« so sporočili iz zbornice. Več časa za bolnike bi prineslo zgolj omejevanje ali prenos administrativnih in zavarovalniških nalog, kot je izdaja bolniških potrdil, meni predsednik odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman pri aktualnem predlogu pogreša jasen akcijski načrt in podatke, koliko denarja bo namenjenega za novosti. Ena od možnih poti je, da bi medicinske sestre samostojno obravnavale bolnike z urejeno kronično boleznijo. »Bolniku k zdravniku za osnovne stvari tako ne bi bilo treba hoditi, a pogoj za to je sistemska ureditev teh sprememb. To bi bilo treba zagotoviti z ustrezno klinično specializacijo in enotno za vse. Zdajšnji interventni zakon omogoča, da v različnih ambulantah ravnajo različno,« ugotavlja. Če bodo omenjeni pogoji izpolnjeni, bo tudi dostopnost za paciente večja, ocenjuje. Na dolgi rok pa bo treba po njeni oceni zagotoviti, da bosta ob enem zdravniku delali dve diplomirani medicinski sestri. Tehnike zdravstvene nege, ki v teh ambulantah že delujejo, bi lahko doizobrazili ali pa bi jih diplomirane medicinske sestre nasledile ob upokojevanju, je pristavila.
