Ustavno sodišče že leto in pol zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic obravnava zakon o nalogah in pooblastilih policije. A kot kaže, se bo med čakanjem na odločitev ustavnih sodnikov zakon že spet spremenil.
Policija naj bi, kot predlaga vlada, dobila še več pooblastil, kot jih je dobila s spremembo iz leta 2017. Zaradi uskladitve s področno evropsko direktivo naj bi se spremenili predvsem pogoji pridobivanja in hranjenja podatkov o letalskih potnikih. Dostop do teh bi se razširil, razširila bi se tudi izmenjava podatkov z drugimi državami. Za petnajst dni naj bi se podaljšal sedanji tridesetdnevni rok, po katerem morajo policisti posnetke naših potovanj z avtomobili, če nismo storili prekrška, izbrisati. Spremenil pa bi se tudi člen zakona, ki določa uporabo policijskih brezpilotnih zrakoplovov (dronov).
Zakon po skrajšanem postopku
Vlada je ob predlogu zakona pojasnila, da je bistveni namen spremembe uskladitev z »evropsko direktivo o uporabi podatkov iz evidenc potnikov (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj«. Ta je bila sprejeta leta 2016, Slovenija pa je iz Bruslja, ker direktive še ni prenesla v domačo zakonodajo, že prejela uradni opomin. Zato vlada predlaga sprejem zakona po skrajšanem postopku.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je več napovedanim spremembam v zvezi z letalskimi potniki in nekaterim drugim širšim pooblastilom policije že nasprotovala. Predlogu zakona je očitala pretirano poseganje v pravico do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov. Kot je pojasnila Prelesnikova, pa vlada oziroma ministrstvo za notranje zadeve, pod katerega sodi policija, njenega urada nista povabila niti k sodelovanju pri pripravi zakona niti k podajanju pripomb. »Z zadnjo verzijo predloga sprememb se je informacijski pooblaščenec seznanil pred kratkim, prek spletnega portala e-demokracija,« pravi Mojca Prelesnik. »Glede na zadnji odgovor, ki nam ga je posredovalo ministrstvo za notranje zadeve 17. decembra 2018, pa v pretežnem delu niso upoštevali predlogov informacijskega pooblaščenca,« je bila odkrita Mojca Prelesnik. Iz zakonodajnega gradiva je res videti, da večine predlogov za večje varovanje zasebnosti in drugih človekovih pravic ministrstvo ni upoštevalo. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v gradivu označil, da so predloge upoštevali »delno«.
Minister Poklukar ni upošteval varuha človekovih pravic
Kot kaže, vladna koalicija s tem nadaljuje trend večjega poseganja v človekove pravice v imenu varnosti, ki je bil začrtan že s prejšnjo spremembo tega policijskega zakona. Tedaj so videonadzor registrskih tablic, nadzor podatkov o letalskih potnikih in uporabo policijskih dronov v uradu varuha človekovih pravic ocenili kot kršitev ustave. Od ustavnega sodišča so zahtevali presojo zakona. »Kot je razbrati iz javno objavljenega besedila, se je predlagatelj zakona odločil urejati tudi vsebine, ki so še predmet presoje aktualnega zakona pred ustavnim sodiščem,« je še opozorila Mojca Prelesnik. »Zato bo dokončna ocena v tem delu mogoča šele, ko se bo izreklo ustavno sodišče,« je poudarila. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v predlogu sicer zapisal, da bodo zakon po morebitni neugodni presoji ustavnega sodišča še spreminjali.
Urad varuha človekovih pravic Petra Svetine pa je notranjemu ministrstvu poslal pripombo v zvezi s členom, ki določa, na kakšen način policisti pri občanih zbirajo obvestila. Doslej je veljalo, da morajo pri zbiranju obvestil (informacij) vsakogar poučiti, da je pogovor s policistom prostovoljen in da občanom pri tem ni treba razkriti svojega imena. Po novem policistom tega poduka ne bi bilo več treba izreči, zato bi se morda osebe, ki bi jih policisti nagovorili, čutile dolžne s policistom deliti informacije in osebne podatke. »Varuh te spremembe ne podpira, saj meni, da morajo biti osebe, ki sodelujejo v policijskem postopku, seznanjene, da je posredovanje obvestil prostovoljno in da jim lahko zagotovijo anonimnost. Ni namreč mogoče pričakovati, da bo vsak posameznik poznal določbo zakona, ki to zagotavlja, zato je nujno, da jih o tem seznanijo policisti in da je ta obveznost eksplicitno zapisana,« so opozorili pri varuhu. »Hitre novele zakonov po navadi kažejo na ne dovolj premišljene rešitve, zato varuh, kot že mnogokrat doslej, apelira na pripravljalce zakonov, naj rešitve skrbno pretehtajo,« pa so odgovorili na vprašanje, kako komentirajo spreminjanje zakona, še preden ga je presodilo ustavno sodišče.
