Koalicijski partnerji so na današnjem vrhu ponovili odločenost, da v zadnjem letu do konca mandata skupaj izpeljejo obljubljeno predvsem na treh ključnih področjih: zdravstvenem, pokojninskem in stanovanjskem. »To je najboljša popotnica, s katero se lahko suvereno podamo na naslednje volitve v potrditev drugega mandata,« je poudaril predsednik vlade Robert Golob. Tudi predsednik SD Matjaž Han in koordinatorka Levice Asta Vrečko sta se strinjala, da gredo vsebine v pravo smer.
Na podobnih vrhih se je koalicija v tem mandatu sicer sestala že večkrat, postopno pa je od obljub velikih reform prešla k previdnejšim napovedim več majhnih reformnih korakov in k raztegovanju časovnice izvedbe oziroma učinkov v morebitni nov mandat.
Soglasna podpora ukrepom v zdravstvu
Na področju urejanja javnega zdravstva je po Golobovih besedah ključna novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi javnim zdravstvenim delavcem onemogočila delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih. Nasprotujejo ji praktično vse zdravniške organizacije, kjer dvomijo, da bo vlada uspela na ta način izboljšati kakovost in dostopnost storitev v javni zdravstveni mreži, medtem ko v koaliciji, kjer je novela deležna »soglasne podpore«, menijo nasprotno. Golob je prepričan, da gre za prvi in odločen korak proti »odpravi moralnega hazarda«.
V zvezi z načrtovano izvedbo pokojninske reforme niso razkrili nič novega. Minister za delo Luka Mesec je že ob prihodu na vrh potrdil, da so ena od glavnih še odprtih stvari prispevne stopnje delavcev in delodajalcev, ki izenačitvi nasprotujejo, da pa nameravajo socialni partnerji pogajanja v teh dneh končati. Rok za obravnavo pokojninske reforme na vladi je do konca aprila. Mesec je zavrnil očitke, da naj bi namesto nove sistemsko urejene reforme dobili le novelo obstoječega zakona. Kot je znano, reforma v osnovi predvideva, da bo za upokojitev še naprej zadoščalo 40 let aktivne delovne dobe, a se bo upokojitvena starost postopno podaljševala. Odmerna stopnja se bo postopno zviševala, se bo pa hkrati za izračun pokojninske osnove upoštevalo daljše referenčno obdobje, pokojnine pa se bodo počasneje usklajevale.
Mladi se bodo vselili čez leta
Na stanovanjskem področju je ministrstvu za solidarno prihodnost doslej uspelo pripraviti šele osnutek zakona o financiranju gradnje in obnove javnih najemnih, ki naj bi zagotovil po 100 milijonov iz proračuna letno do leta 20235, ter novelo stanovanjskega zakona, ki predvideva vzdržne najemnine. Po ambicioznih napovedih naj bi v naslednjih desetih letih zgradili 20.000 javnih najemnih stanovanj, kar bo sicer odvisno od projektov državnega in občinskih stanovanjskih skladov, občin, DSU, morebitnih zadrug in drugih investitorjev, ki bodo lahko kandidirali za sredstva in hkrati zagotovili tudi lastno udeležbo. Ponudba torej še dolgo ne bo odgovorila na povpraševanje, a za vlado je ključno, da temu področju po letih zanemarjanja daje pomemben pospešek.
Da so bile dosedanje aktivnosti za gradnjo dostopnih stanovanj prepočasne, je ministrstvo prejšnji teden na protestnem shodu okrcal mladi forum SD, ki ga skrbi tudi sistemskost vira, »zato da politika gradnje stanovanj, ne bo odvisna od dobre volje vsakokratnega proračuna«.
Obdavčitev premoženja pokopana
Resnejša stanovanjska reforma bi sicer terjala celovitejši pristop, na kar ves čas opozarja strokovna javnost, vključno z ustreznimi davčnimi ukrepi. A po fiasku z izhodišči za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin uvedbe ustrezne obdavčitve nepremičnin oziroma premoženja, na kar je vlada vezala tudi razbremenitev stroškov dela, v tem mandatu zelo verjetno ne bo. »Smo realisti, volitve so čez eno leto,« je odvrnil Han. Golob pa dodal, da to ni bila tema koalicijskega vrha. Tako kot tudi ne pričakovane težave pri uveljavljanju reforme dolgotrajne reforme, kjer so velika ovira za izvajanje storitev kadri. Ravno najslabše plačanim kadrom v socialnem varstvu pa tudi plačna reforma v javnem sektorju ni prinesla pričakovanega izboljšanja položaja. Predsednik vlade na vprašanje o morebitnem zamiku plačevanja prispevka za dolgotrajo oskrbo ali njegovem znižanju ni vsebinsko odgovoril, pač pa je dejal le, da bodo javnost obvestili, ko bodo odločitve sprejete. To možnost je sicer doslej zavračal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
V opoziciji so koalicijski vrh pospremili z dvomi, da bi lahko koalicija eno leto pred volitvami naredila še kaj zares velikega, saj da zgolj poslabšuje položaj ljudi. Golob je odvrnil, da cilj opozicije že celoten mandat ni nič drugega kot zavlačevanje dela koalicije, ker »spreminjajo družbo na bolje«.
