Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je včeraj sestal s predstavniki ponudnic dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predvsem od predstavnikov zavarovalnice Generali je hotel slišati pojasnilo, zakaj bo s 1. majem podražila premijo za dobrih 30 odstotkov, zaradi česar bodo zavarovanci namesto 34,5 evra plačevali 44,89 evra na mesec.
»Ministrove poteze so protislovne, najbrž gre za politični šov,« domneva ekonomist Maks Tajnikar. Bilance zavarovalnic so namreč javno dostopne in iz njih je mogoče enostavno razbrati razloge dviga premije. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila k cenam zdravstvenih storitev. Ker so se lanski izdatki v zdravstvu povečali za več kot pol milijarde evrov – zaradi inflacije in učinkov interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst – se je povečal tudi obseg doplačil, ki jih krijejo prostovoljne zdravstvene zavarovalnice. »Če se vsota doplačil povečuje, zavarovalniške premije pa so fiksne, je dvig premij edina logična poteza,« pravi Tajnikar.
V zavarovalnici Generali kot glavni razlog zvišanja navajajo neugodne trende na področju zdravstvenih storitev, in sicer rast cen zdravstvenih storitev in rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu. Tudi v zavarovalnicah Vzajemna in Triglav zvišanja ne izključujejo.
Pred včerajšnjim sestankom je minister ocenjeval, da je dvig premije neupravičen in nesprejemljiv. Svojega mnenja po sestanku ni spremenil.
Po poročanju STA je Bešič Loredan napovedal, da bodo do 1. maja pripravili rešitev, s katero bi preprečili nadaljnji dvig premij. Od zavarovalnic pričakuje mesečna poročila o porabi sredstev. »Verjetno bomo potrebovali nekaj časa, ampak do 1. maja bo vse jasno,« je ocenil minister. »Dobro je, da na vseh straneh obstaja interes, da ne pride do dviga premije.« Kako ga bodo preprečili, še ni znal napovedati. Ena od možnosti bi bila zamrznitev cen premij, nato bi del razlike krila država.
Prvi poskus spodnesel minister Mramor
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo uvedeno leta 1993 in je uzakonilo zavarovalne premije v enaki vrednosti, neodvisno od osebnih prejemkov zavarovancev. V dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju se danes obrne okoli 600 milijonov evrov. Komercialne zavarovalnice ta denar zgolj posredujejo od zavarovancev do izvajalcev storitev in zato zaračunavajo razne administrativne in operativne stroške, ki znašajo približno desetino prihodkov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Prizadevanja za ukinitev doplačil in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja trajajo že več kot 20 let. Tovrstno reformo je prva predvidevala bela knjiga, ki so jo leta 2003 spisali na ministrstvu za zdravje v času ministra Dušana Kebra. Izpad premij so nameravali nadomestiti z novim zdravstvenim prispevkom, ki bi obremenil zgolj delojemalce, saj bi ga plačevali iz neto plače. Vlada Toneta Ropa ni udejanjila Kebrovega načrta, predvsem zaradi nasprotovanja tedanjega finančnega ministra Dušana Mramorja.
Ukinitev ali reformo sistema doplačil in z njimi povezanega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je od takrat napovedala vsaka vlada, ki ji ni predsedoval Janez Janša. »Na koncu so vedno zmagali kapitalski interesi,« je danes razočaran Keber, eden od vodilnih obrazov mreže Glas ljudstva.
Kako je ukinitev propadla pod Šarčevo vlado
Zgovorna je izkušnja iz časa vlade Marjana Šarca. Vladne stranke so v koalicijski pogodbi ugotavljale nujnost ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ustrezno reformo je vlada napovedala za pomlad 2019, nato jo je začela umikati v nedoločeno prihodnost. V stranki Levica, ki je s sprejemom reforme pogojevala podporo (manjšinski) vladi, so sklenili, da ne bodo čakali – v parlamentarno proceduro so vložili svoj predlog. Sredstva, ki se zbirajo v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so hoteli prenesti v obvezno zavarovanje. Ob tem so predlagali tudi dvig prispevnih stopenj in nov prispevek na kapitalske dohodke.
Ministrstvo za zdravje, ki ga je tedaj vodil Aleš Šabeder, je najprej sporočilo, da bo predlog podprlo, nato je podporo umaknilo z oceno, da je treba vprašanje ukinitve dopolnilnega zavarovanja urediti z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Sledil je ponovni preobrat: vlada je dopolnila predlog Levice in predlagala uvedbo obveznega pavšalnega prispevka 29 evrov na mesec. Kompromisna rešitev je sesula vlado. Najprej je protestno odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj, kmalu zatem še Šarec. Dva dni po padcu vlade, 27. januarja 2020, so poslanci z 51 glasovi zavrnili predlog zakona. Za so glasovale LMŠ, SD in Levica, proti zakonu so se izrekli v SDS, NSi, SFNS, SMC, DeSUS in SAB.
»Nismo vrgli puške v koruzo. Bitka je izgubljena, vojna se šele začenja,« je po glasovanju sporočil koordinator Levice Luka Mesec, danes minister za delo, družino in socialne zadeve. Med drugim je izjavil: »Danes se je pokazalo, kdo je kdo, kdo kje stoji, kdo brani javni interes, kdo brani zavarovalnice. Na žalost tudi po 17 letih, čeprav nam je na pobudo Levice zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja uspelo prvič pripeljati vsaj do obravnave v državnem zboru, ukinitev ni uspela.«
Tudi Golobovi odmikajo reformo v prihodnost
Levica je danes koalicijska partnerica vlade Roberta Goloba. Koalicijske stranke so se lani pogodbeno zavezale, da bodo do konca leta 2024 pripravile »celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Minister Bešič Loredan je decembra lani napovedal, da bodo ustrezen zakon spisali najpozneje do marca 2023. »Od 1. januarja 2024 takšnega dopolnilnega zavarovanja, kot ga poznamo danes, ne bo več. Imeli bomo nov sistem in ta bo takšen, ki bo najboljši za prebivalce,« je tedaj sporočil minister. Napovedi ni izpolnil.
V centralah koalicijskih strank zagotavljajo, da ostajajo zvesti zavezi in da bodo zavarovanje ukinili oziroma preoblikovali z začetkom leta 2025, pri čemer je po prepričanju ministra za zdravje ključno do takrat najti način, kako zagotoviti 600 milijonov evrov, ki se jih tačas zbere z dopolnilnim zavarovanjem in tvorijo pomemben del financiranja delovanja javnega zdravstvenega sistema.
Na oblasti s figo v žepu?
Keber ostaja pesimist. »Golobova vlada je že pred volitvami obljubila ukinitev, zdaj pravi, da bo to storila šele proti koncu mandata. Iz tega sklepam, da je prišla na oblast s figo v žepu, kot trojanski konj kapitala,« je dejal. Zdaj, ko je zavarovalnica Generali dvignila premijo, ima premier idealno priložnost dokazati Kebru, da se moti. »Če Golob ne bo zaslutili velike priložnosti, da si s takojšnjo ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja zagotovi drugi mandat, je to zame jasen dokaz, da tega ne bo storil nikdar.«
