»Če ne bomo imeli ljudi, ki bodo te storitve izvajali, bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi ostale mrtva črka na papirju. To nas najbolj skrbi. To velja tako za oskrbo v domovih za starejše kot za pomoč na domu,« opozarja Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Ta je bil skupaj z več krovnimi socialnovarstvenimi organizacijami, sindikatom in zbornicami pobudnik posveta o dolgotrajni oskrbi, ki ga je včeraj organizirala komisija državnega sveta za socialno varstvo. Vsi sodelujoči so izpostavili, da se pri uvajanju novega sistema v prakso, ki naj bi polno zaživel do konca leta 2025, soočajo z mnogimi težavami in nedorečnostmi, kar izvedljivost postavlja pod vprašaj. Ministrstvo za solidarno prihodnost so pozvali, naj njihove strokovne pripombe končno sliši in upošteva.
Zakon v osnovi prinaša dve glavni obliki izvajanja dolgotrajne oskrbe – na domu in v institucijah. Že zdaj v obeh primerih prihaja do čakalnih vrst: javna mreža je nezadostna in neenako dostopna. Če izvajalci storitev ne bodo mogli zagotoviti, bo upravičencu pripadlo denarno nadomestilo. Upravičencem naj bi pripadle tudi dodatne storitve v podporo ohranjanja samostojnosti in preprečevanja poslabšanja stanja, kot so fizioterapija in delovna terapija.
(Pre)nizek obseg storitev, zato doplačila?
To pomeni, da bodo izvajalci potrebovali bistveno več kadra. Za izvajanje dodatnih storitev zakon določa socialne delavce, delovne terapevte, fizioterapevte, kineziologe in socialne gerontologe. »Sprašujemo se, ali bodo izvajalci sploh izpolnili osnovne kadrovske pogoje, da postanejo izvajalci dolgotrajne oskrbe,« opozarja Sahernik. Na drugi strani pa bo nekdo lahko imel pravico do, na primer, fizioterapije, a mu je izvajalec ne bo mogel zagotoviti.
Prav tako v skupnosti močno dvomijo, da bodo uporabniki za dolgotrajno oskrbo dejansko plačevali manj kot zdaj. Obseg storitev, do katerih bodo glede na uvrstitev v določeno kategorijo upravičeni, bi namreč utegnil biti prenizek in bi posledično za storitve, ki jih bodo nujno potrebovali, morali doplačevati. Upravičenci do dolgotrajne oskrbe dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o socialnem varstvu – ki je, mimogrede, višji kot denarno nadomestilo po zakonu o dolgotrajni oskrbi – po novem ne bodo več prejeli. Plačeval se bo nov prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, iz katerega se bodo pokrile storitve. Toda po drugi strani bo metodologija za izračun stroškov nastanitve in hrane v ustanovi, ki jih bo moral še naprej plačevati uporabnik sam, predvidoma upoštevala dejanske stroške in ne bo več zamejena. Uvaja se tudi plačilo določenega deleža lastne udeležbe.
»Zahtevamo primerjavo sistemov na konkretnih primerih uporabnikov, na primer, kaj se dobi po trenutnem zakonu o socialnem varstvu in kako bo identičen primer preveden v nov sistem dolgotrajne oskrbe. Javnosti bi moralo biti to jasno predstavljeno, žal pa tega še nismo dočakali,« opozarja Sahernik. Predvsem pa se v skupnosti sprašujejo, kaj bo z vsemi pomoči potrebnimi, ki ne bodo dosegli vstopnega praga, ki ga zakon za vse, ki bodo v sistem vstopali na novo, postavlja razmeroma visoko.
Nujne višje plače in ustrezni normativi
Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, opozarja, da se vrtimo v začaranem krogu. »Zakon ne temelji na realni situaciji. Kadra primanjkuje že do te mere, da imamo prazne postelje v domovih. Dosegli smo skrajni rob, vrh ledene gore,« opozarja. Z novim plačnim sistemom pričakuje ne le višje plače za zaposlene v socialnem varstvu, temveč tudi motivacijska orodja vodij. Potrebni so tudi neplačani ukrepi, kot so možnost varstva otrok, kadrovska stanovanja, štipendije, poklicno zavarovanje, predvsem pa čimprejšnji sprejem ustreznih standardov in normativov.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je po dolgotrajnih usklajevanjih konec prejšnjega tedna končno za sprejem na vladi vložilo vsaj dolgo pričakovani interventni zakon o kadrih, ki prinaša nekaj mehkejših ukrepov, ne pa bistvenih. »Odločevalci se žal še premalo zavedajo, da v Sloveniji res potrebujemo takojšnje celovito ukrepanje za reševanje akutne kadrovske krize v socialnem varstvu. Naša ključna zahteva je, da ustrezno plačamo zaposlene in sprejmemo ustrezne kadrovske normative,« še poziva tudi Sahernik.
