Pravica do oskrbovalca družinskega člana v primerjavi s predhodno pravico do družinskega pomočnika izboljšuje položaj svojcev, ki skrbijo za svojega bolnega ali obnemoglega družinskega člana. Po novem so oskrbovalci upravičeni do 1,2-kratnika minimalne plače oziroma1,8-kratnika, če skrbijo za dva svojca; do tolikšne plače so upravičeni v zameno za izgubljeni dohodek, saj morajo zapustiti trg dela, pa tudi do 21 dni dopusta (šele leta 2025) ter do usposabljanja in strokovnega svetovanja.
Na centrih za socialno delo so prejeli že več kot 800 vlog, a o njih še ne morejo odločati. Pogoja, da bi odločbe lahko izdali, sta dva. Prejeti morajo mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), ali je (novi) prosilec do oskrbovalca sploh upravičen. Komisije pa niso mogle začeti delati, ker ni bilo rešeno vprašanje njihovega financiranja. Na Zpizu so nam odgovorili, da so pogodbo o delu izvedenskega organa za leto 2024 z ministrstvom za solidarno prihodnost vendarle podpisali in da bodo vloge lahko začeli obravnavati.
Drugi pogoj je informacijski sistem, ki bo omogočal izdajo odločb, tega pa centri za socialno delo še nimajo. »Do danes še ni ne informacijskega sistema, ki bi omogočal prevedbo iz družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana, ne informacijskega sistema, ki bi omogočal izdajo odločb za nove oskrbovalce družinskega člana,« nam je pojasnila Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. »Že ves čas apeliramo na ministrstvo za solidarno prihodnost, naj čim prej vzpostavi vse potrebne podlage. Skrbi nas, saj gre za upravičence, ki nujno potrebujejo pomoč že danes. Odločbe bi zato morali prejeti čim prej,« je zaskrbljena sekretarka. Če največ štirimesečnemu roku za izdajo mnenja komisije Zpiza prištejemo še dvomesečni rok centrov za socialno delo, bi vlagatelji na odločbo utegnili čakati še dolgo, celo več mesecev.
Na ministrstvu nam (še) niso odgovorili, kdaj natančno naj bi vzpostavili pogoje za izdajo odločb. So pa že pomirili, da bodo odločbe za tiste, ki se bodo iz družinskih pomočnikov le »prevedli« v oskrbovalce družinskega člana, veljale za nazaj.
(Ne)upravičeno izvzeti upokojenci
Prav tako na ministrstvu še nimajo odgovora na vprašanje, ali bodo status oskrbovalca družinskega člana lahko dobili tudi upokojenci, česar zakon ni predvidel. Ajda Cvelbar, magistra socialne gerontologije, ki na Inštitutu Antona Trstenjaka deluje na področju oskrbe, pravi, da so ministrstvo na to pomanjkljivost že opozorili, saj njihove izkušnje kažejo, da so največja skupina oskrbovalcev prav starejši, večinoma upokojene ženske.
Do po njihovem neupravičene izvzetosti upokojencev so kritični tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. »Samo naših 3500 prostovoljcev v sklopu programa Starejši za starejše opravi kar 780.000 ur prostovoljnega dela na leto. Upamo, da bodo na ministrstvu imeli posluh, da skupaj najdemo rešitev, kako jih vključiti in njihovo delo ovrednotiti,« pravi predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri zvezi Rosvita Svenšek. O tem so se s predstavniki ministrstva že pogovarjali. Z možnostjo, da bi se upokojencem, ki bi pridobili status oskrbovalca, v celoti zamrznile pokojnine (tako kot v primeru njihove ponovne zaposlitve), pa se v zvezi ne strinjajo. Ob tem velja omeniti, da je povprečna pokojnina nižja od denarnega nadomestila, ki ga bodo od države prejeli oskrbovalci družinskega člana.
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, opozarja na še eno nepotrebno zakonsko oviro. Po zakonu morata imeti oskrbovalec in oskrbovanec stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu. »Gre za nepotrebno birokratsko zapletanje, sploh ker vemo, da ima pri nas v veliko primerih mlajša generacijo hišo ob hiši svojih staršev. Ali pa v praksi niti ne morejo živeti na istem naslovu, ker je stanovanje premajhno.«
