Strokovna javnost vse glasneje opozarja na tveganje, da pravic, ki naj bi jih prinesel novi sistem dolgotrajne oskrbe, zaradi nedorečenosti zakonodaje, izključenosti deležnikov iz priprave predpisov in pomanjkanja delavcev ne bo mogoče ustrezno zagotavljati. Slab obet je dejstvo, da se zatika že pri prvi pravici – do oskrbovalca družinskega člana –, ki zadeva razmeroma malo ljudi, medtem ko ji bosta prihodnje leto sledili bistveno kompleksnejši pravici do dolgotrajne oskrbe na domu in v instituciji ali denarnega prejemka.
Številni novi prosilci za oskrbovalca družinskega člana – vseh je doslej približno tisoč – štiri mesece po uveljavitvi pravice ne vedo niti tega, ali bodo do oskrbovalca sploh upravičeni oziroma ali so kandidati za oskrbovalca ustrezni, kaj šele, da bi vedeli, kdaj bodo prejeli odločbo. Nanjo bodo nekateri morali čakati tudi do pol leta ali več. Tisti bodoči oskrbovalci, ki so, računajoč, da bo pravica zaživela v praksi, že zapustili trg dela, so zdaj brez dohodkov.
Najprej le začasna
informacijska rešitev
Pogoj, da centri za socialno delo (CSD) sploh lahko izdajo odločbo o pravici, je informacijski sistem, ki to omogoča. Tega pa še vedno ni. CSD so za zdaj lahko, prav tako z zamudo, izdali zgolj prevedbene odločbe tistim, ki so bili že pred tem upravičeni do družinskega pomočnika. Gre za približno 460 oseb.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da težavo rešujejo prednostno: vzpostavljajo začasno rešitev, ki temelji na nadgradnji že obstoječega informacijskega sistema CSD. Ta rešitev se bo uporabljala do vzpostavitve enotnega sistema digitalizacije dolgotrajne oskrbe, ki pa ga predvidoma ne bo pred letom 2027. To pa pomeni, da je še precej neznank tudi glede informacijskih podlag za odločanje o drugih pravicah, ki naj bi se uveljavile prihodnje leto, ter vzpostavitve podatkovnih povezav med vsemi deležniki v sistemu dolgotrajne oskrbe (CSD, izvajalci, ZZZS, NIJZ, ministrstvo ...).
Prehodno rešitev, ki bo stala 370.000 evrov (z DDV), so sicer začeli pripravljati septembra lani, izvajalec je ljubljansko podjetje za informacijske tehnologije ISA.IT, ki je bilo že izvajalec obstoječega sistema CSD in je bilo izbrano v postopku javnega naročila. Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je pred dnevi napovedal, da naj bi sistem vzpostavili do konca aprila ali v začetku maja, ko bo prestal tudi testiranje.
Vseh podlag in pogodb še vedno ni
Zakaj prihaja do zamud? Ministrstvo konkretnega odgovora ne ponuja. Očitno pa do težav prihaja zaradi vzpostavljanja podlag in pridobivanja vseh potrebnih podatkov. Na ministrstvu so za ta namen že podpisali pogodbe z ministrstvom za digitalno preobrazbo, ministrstvom za notranje zadeve in ZZZS. »V zaključni fazi je tudi dogovor z Ajpesom,« zatrjujejo. Na Ajpesu pravijo, da so se z ministrstvom sestali že večkrat in obravnavali različne tehnične in pravne možnosti za ureditev dostopa in prevzema podatkov o transakcijskih računih. Ajpes namreč lahko dostop do podatkov registra transakcijskih računov omogoči organom, ki izkažejo ustrezno pravno podlago. Trenutno usklajujejo vsebino dogovora za neposredni dostop do teh podatkov.
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, se zaveda, da je vzpostavljanje sistema kompleksno, a se ji kljub temu zdi nesprejemljivo, da se ljudem toliko časa onemogoča uresničevanje veljavne pravice zaradi nedelovanja informacijskega sistema. Sami so na nujnost vzpostavitve sistema opozarjali že leta 2022, ko je bil zakon še v javni obravnavi. Nedostopnost veljavnih pravic po njenem pomeni, da ministrstvo ni naredilo tega, kar bi moralo. Podrobnejših informacij in časovnic v skupnosti nimajo, čeprav so prav oni tisti, na katere se obračajo razočarani vlagatelji, ki so v velikih stiskah. Za nazaj pravice ne bodo dobili.
Do nekaterih podatkov
še naprej – ročno
Milavčeva ob tem opozarja, da informacijski sistem, tudi ko bo zaživel, še ne bo omogočal povezave z bazo podatkov primerljivih pravic. »To konkretno pomeni, da nekdo, ki ima pravico do oskrbovalca družinskega člana, ne more avtomatično prejemati še dodatka za pomoč in postrežbo. Da bomo to ugotovili, bomo morali za vsakega posameznika po elektronski pošti vprašati na Inštitut RS za socialno varstvo, ki vodi bazo podatkov. In to bo spet trajalo nekaj časa.«
S tem pa postopek še ne bo končan. Center mora preveriti tudi izpolnjevanje pogojev in pridobiti mnenje invalidske komisije pri ZPIZ o upravičenosti do oskrbovalca in o primernosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana, kar sicer že poteka. Na ZPIZ pravijo, da vloge za oskrbovalce/oskrbovance obravnavajo prednostno. Od okoli 500 vlog, ki so jih doslej posredovali CSD, so jih obravnavali 380. Po izdaji odločbe pa mora CSD z upravičencem skleniti še osebni načrt. Šele s tem pravica velja.
