Še vedno ni znan razlog za obsežen izpad elektrike, ki je prizadel Iberski polotok. Najbolj prizadeti sta Španija in Portugalska, manjši izpad pa je bil tudi na jugu Francije.
Kot je razvidno iz aplikacij, preko katerih je mogoče v živo spremljati proizvodnjo elektrike, je trenutno v Španiji in Portugalski na voljo manj kot polovica elektrike, kolikor znaša tipična poraba v tem delu dneva.
Ob poznih popoldanskih urah velika večina elektrike prihaja iz sončnih in vetrnih elektrarn. Popoln izpad pa se je zgodil na plinskih in jedrskih elektrarnah, ki sicer zagotavljajo polovico električne energije v Španiji.
Omrežje rešujejo sončne elektrarne
Zaradi tega si operaterji električnega omrežja prizadevajo, da bi uspeli ponovno zagnati ključne energetske objekte še pred sončnim zahodom, ko bodo prenehale delovati sončne elektrarne, ki so čez dan zagotavljale dobro polovico elektrike.
Izpad elektrike se je zgodil izredno hitro. Po podatkih španskega upravljavca REE z električnim omrežjem je okoli poldneva poraba elektrike padla iz 26 GW na 12 GW. To je enako, kot da bi se v trenutku ugasnilo dvajset elektrarn velikosti naše krške nuklearke.
Upravljavec omrežja REE je v popoldanskem klicu z novinarji napovedal, da bo trajalo vsaj 10 ur, da se omrežje stabilizira, še vedno pa niso razkrili vzroka izpada.
"Vlada si prizadeva ugotoviti izvor tega incidenta in namenja vsa možna sredstva, da bi ga čim prej razrešila," so sporočili iz urada predsednika vlade Pedra Sancheza, ki je sklical tudi izredno srečanje sveta za nacionalno varnost.
Kako priključiti omrežje?
Električno omrežje povezuje ne le vse porabnike elektrike z viri električne energije, torej elektrarnami, ampak tudi elektrarne med seboj. Stabilnost omrežja je odvisna od moči, ki jo elektrarne proizvajajo. Ta mora biti v vsakem trenutku enaka skupni moči vseh uporabnikov, ki trošijo elektriko.
Manjše razlike med proizvodnjo in porabo se izrazijo v padcu frekvence izmeničnega toka. Z drugimi besedami: stroji, ki so priključeni na omrežje, se minimalno upočasnijo. Ker take spremembe škodujejo elektronskim napravam in tudi generatorjem elektrike v elektrarnah, ima omrežje vgrajene avtomatske varnostne sisteme, ki izklopijo elektriko, ko frekvenca pade več, kot je dovoljeno.
Ko omrežje izgubi eno elektrarno, morajo druge prevzeti njeno breme in povečati svojo moč. Če to ne uspe, lahko pride do domino efekta, ko se v hitrem zaporedju preobremenijo večje število elektrarn, ki ena za drugo izpadejo iz omrežja.
Ko se omrežje priključuje nazaj, obstaja nevarnost, da operaterji ponovno sprožijo nevarni domino efekt. Zato morajo elektriko priklapljati postopoma, da ne bi spet preobremenili omrežja.
Proizvodnja z majhnimi rezervami
Tik pred izpadom elektrike so sončne in vetrne elektrarne zagotavljale skoraj 80 % proizvodnje, jedrske 12 %, in termalne elektrarne različnih oblik (plin in sežig odpadkov) manj kot 10 %.
To pomeni, da je večina elektrike prihajala iz virov, ki imajo relativno majhno vztrajnost. Klasične termalne, hidro in jedrske elektrarne imajo namreč velike turbine, ki so neposredno povezane z omrežjem in zagotavljajo stabilnost frekvence. Nekatere elektrarne imajo na generatorjih velike težke vztrajnike, ki uravnavajo frekvenco. Danes pa vse bolj stabilnost omrežja zagotavljamo z drugimi metodami, z računalniškim nadzorom, pomagajo pa tudi baterije.
