Lansko leto je v javnost prišla zgodba o dijakinji, ki ima diagnosticirano disleksijo, motnjo pozornosti in skotopični sindrom. Zaradi naštetih učnih težav je le s težavo opravljala maturo, saj državni izpitni center (RIC) prilagoditev za dijake z določenimi potrebami ne izvaja oziroma ne priznava in posledično dijakinji ni odobril pripomočkov, s katerimi bi ji omogočil enake možnosti pri opravljanju mature. Leto pozneje dijaki z učnimi motnjami nimajo nobenih dodatnih prilagoditev.
Prilagoditve le za peščico
Državni izpitni center, kjer maturo v celoti pripravljajo in nadzorujejo tudi njeno izvedbo, ima na spletni strani napisana pravila o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami. Vendar so prilagoditve za otroke z disleksijo, motnjo pozornosti, skotopičnim sindromom in drugimi primanjkljaji na posameznih področjih učenja izredno majhne. Vsem pripada podaljšan čas med 50 in 100 odstotki. Za slepe in slabovidne otroke, ki se šolajo v inkluziji, se maturitetna pola v celoti prilagodi. Kot pojasni ravnateljica Centra IRIS Romana Kolar, pred izvedbo mature od RIC prejmejo izpitno polo, ki jo pod strogim nadzorom komisije prilagodijo tako, da lahko slepi in slabovidni otroci opravljajo maturo pod enakimi pogoji kot drugi vrstniki. A za otroke z določenimi učnimi primanjkljaji ni tako, saj jim pripada le podaljšan čas. Kot pojasni dr. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, jim pripada podaljšan čas pisanja mature, ne pripadajo pa jim povečava pisave, barvni papir, bralna folija in druge malenkostne potrebščine, s katerimi bi dijaki opravljali maturo pod enakimi pogoji kot drugi. Poleg tega je rok za prijavo posebnih potreb v mesecu novembru, na strani staršev pa je, da se o tem pozanimajo in otroka pravilno prijavijo na maturo.
Rešitve so preproste
Dijaki z učnimi primanjkljaji imajo povečini izdane odločbe o usmerjanju, ki jih na podlagi strokovnih mnenj izda Zavod RS za šolstvo. Dijaki z disleksijo, motnjami pozornosti in skotopičnim sindromom imajo največji problem pri razumevanju besedila. Gre namreč za motnjo pri vizualni obdelavi podatkov, kar povzroča oteženo branje oziroma popačenje besedila. Te probleme se lahko rešuje na več načinov. »Če ima dijak disleksijo, se pogosto priporoči podaljšan čas pisanja pisnih ocenjevanj znanja, vnaprej napovedano ocenjevanje znanja, pisanje testov zunaj razreda, pomoč pri branju navodil, preverjanje razumevanja navodil,« pojasni dr. Mateja Hudoklin. Dodaja, da je zelo koristno tudi prilagajanje pisnih preizkusov. To pomeni, da se izpitno polo natisne na posebno barvo papirja, prilagodi se velikost in oblika pisave, razmik med vrsticami, razporeditev nalog na papirju in se da več prostora za zapis odgovorov. Vse našteto dijaku pomaga pri lažjem razumevanju besedila in boljšem reševanju nalog. »Pri ocenjevanju je tudi pomembno neupoštevanje slovničnih napak, ki izhajajo iz motnje same in ne iz neznanja,« dodaja Hudoklinova. Treba je poudariti, da dijaki z odločbo o usmeritvi vsa leta gimnazije opravljajo šolo po prilagojenem sistemu. Ko je pred njimi matura, teh prilagoditev nenadoma nimajo več. Slepi in slabovidni otroci lahko maturo opravljajo pod enakimi pogoji, kot so opravljali pouk vsa štiri leta izobraževanja.
RIC ne vidi problema
V RIC so lansko leto ob zgodbi o deklici, ki ni imela enakih možnosti kot drugi dijaki, zapisali, da uporaba barvne folije pri pisanju mature ni dokazano učni pripomoček. Kot je za MMC pojasnila predsednica komisije Marina Tavčar Kranjec, vsako leto prejmejo kopico prošenj s prilagoditvami za otroke z disleksijo ali skotopičnim sindromom, vendar jih zavrnejo, saj skotopičnega sindroma in barvnih filtrov uradna medicina ne priznava. Na naša vprašanja o tem, zakaj dijaki z učnimi primanjkljaji nimajo več prilagoditev, so v RIC odgovorili, da je vsak dijak, ki ima ugotovljene primanjkljaje na določenih področjih učenja in ima ustrezno dokumentacijo, obravnavan po pravilniku o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami. Vendar ti pogoji ne upoštevajo vsega, kar bi dijaki z disleksijo, skotopičnim sindromom ali motnjo pozornosti potrebovali. Z enakimi težavami se srečujejo učenci, ki jih pravkar čaka nacionalno preverjane znanja (NPZ).
