Novelirana mala delavska ustava, ki je začela veljati sredi novembra lani, je uzakonila številne novosti v prid zaposlenim, med drugim oskrbovalski dopust, višje plačilo za agencijske delavce na čakanju, pravico do odklopa, večje varstvo žrtev nasilja in večjo zaščito sindikalnih zaupnikov. Državni svet je sedaj na predlog interesne skupine delodajalcev odločil, da pošlje novelo zakona o delovnih razmerjih v ustavno presojo. Novelo spodbijajo, ker je bila sprejeta po nujnem postopku, pa tudi zaradi vsebine. Ustavnemu sodišču predlagajo prednostno obravnavo, ne pa tudi začasnega zadržanja, kar pomeni, da postopek nima neposrednega vpliva na izvajanje predpisa. Zaposleni bodo zato še vedno lahko koristili pridobitve, ki jih prinaša novela zakona.
(Ne)upravičenost
nujnega postopka
Delodajalci sicer kot sporne izpostavljajo določbe, ki urejajo krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, krajši delovni čas žrtev nasilja v družini, zadržanje učinkovanja odpovedi predstavniku delavcev ter odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta zaradi potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana. Nekatere od teh sprememb je vlada pripravila na podlagi evropskih direktiv, ki jih je morala Slovenija v izogib 1,5 milijona evrov kazni evropske komisije vnesti v pravni sistem do sredine novembra. Novelo so (tudi) zaradi tega poslanci sprejemali po nujnem postopku.
»Za obravnavo predpisa po nujnem postopku so predpisani posebni pogoji, ki jih mora vlada posebej utemeljiti. Ocenjujemo, da je bila v okviru obravnave zakonskega predloga zagotovljena ustrezna obravnava v skladu s predpisanim postopkom, zato menimo, da je zatrjevana neskladnost v tem delu neutemeljena,« so očitke v zvezi s postopkom zavrnili na ministrstvu za delo. Hkrati zatrjujejo, da so se tako v postopku pogajanj v okviru pogajalske delovne skupine ekonomsko-socialnega sveta kot tudi v nadaljnjem zakonodajnem postopku osredotočili na vse morebitne neskladnosti z ustavo in da bodo vse ustrezno utemeljili tudi v morebitnem postopku pred ustavnim sodiščem.
Spomnimo, da so se socialni partnerji o spremembah zakona pogajali okroglo leto. Prva različica je šla v javno obravnavo junija lani. Delodajalci so nato julija zaradi po njihovi oceni neenakovrednega položaja v socialnem dialogu oziroma vloge statista, ki so jo imeli pri sprejemanju sprememb zakonov o delovnih razmerjih in dolgotrajni oskrbi, protestno izstopili iz ekonomsko-socialnega sveta. Sindikati so delodajalcem na drugi strani očitali, da so se pogajali s figo v žepu in da so marsikateri že dosežen kompromis strateško povozili in podaljševali pogovore. Oktobra so se sicer vse tri strani na maratonskih sestankih vnovič poskušale uskladiti, a neuspešno. Delodajalska stran je recimo takrat, torej povsem na koncu pogajanj, med drugim predlagala, da se v novelo zakona uvrsti izključitev časa za malico iz delovnega časa in da se umakne omejitev za odpuščanje starejših od 55 let. Državni zbor je zatem moral novelo potrditi dvakrat, saj je državni svet po prvi potrditvi vložil veto.
O drugem krogu pogajanj
ne duha ne sluha
Največji trn v peti delodajalcev je bila sicer vseskozi dodatna zaščita predstavnikov delavcev. Doslej je veljalo, da je lahko delodajalec delavca takoj odpustil, zadeva pa je šla potem na sodišče. Po novem imajo delavci v izogib zlorabe opomina pred odpovedjo možnost izpodbijanja opozorila. Odpuščeni sindikalist ima tako recimo možnost zadržati odpustitev do odločitve sodišča na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. Na zlorabo instituta izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja je sicer pred leti v času generalnega direktorja policije Antona Olaja glasno opozarjal Sindikat policistov Slovenije. Zaradi pomanjkljivih določb je namreč v praksi prihajalo do zlorab z namenom discipliniranja delavcev. Zoper opomin tako ni bila mogoča pritožba, ki bi jo moral delodajalec upoštevati.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pobudo za ustavno presojo vidi kot zadnjo možnost, ki je še ostala na voljo delodajalcem, s katero lahko pokažejo svoje nestrinjanje oziroma poskušajo doseči, da bi spremembe zakona padle v vodo. Predsednica Jerkič priznava, da je vložitev predloga za ustavno presojo zakona prek državnega sveta pravica delodajalcev, pri čemer pa dodaja, da bi lahko svoje interese zasledovali tudi s predlogom popravkov zakona. Glede na zasutost ustavnega sodišča s tovrstnimi pobudami hitre odločitve sicer ne gre pričakovati. Medtem o drugem krogu pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki ga je lani napovedal minister za delo Luka Mesec, ni ne duha ne sluha. Kdaj naj bi se nadaljevali pogovori o nujnih reformah na trgu dela, ta trenutek ni jasno. Delodajalci se prav tako še niso vrnili v ekonomsko-socialni svet.
