Digitalizacija je namreč dodobra spremenila naš vsakdan, naše vedenje in delovanje, spremembe, ki jih je potegnila s sabo, pa vplivajo tudi na področje dela, ki je v zadnjih letih pred verjetno največjimi izzivi zadnjih desetletij. Prepletenost digitalnih tehnologij z vsemi vidiki našega življenja je poskrbela, da se tudi meje med delom in zasebnim življenjem vse bolj brišejo. Ne preseneča torej, da v zadnjih letih narašča število tistih, ki delajo od doma, tudi pri nas.
V začetku letošnjega leta se je v Nemčiji znova odprla javna razprava o tem, kaj pozitivnega in negativnega prinaša s sabo delo od doma. Nič nenavadnega, Nemci namreč letos načrtujejo reformo zakona o delu, ki bi omogočala več prožnosti. Državni sekretar Björn Böhning (SPD) želi doseči celo absolutno pravico za delo od doma, podjetja pa bi morala zaposlenemu dovoliti ali delati od doma ali pa pojasniti, zakaj to ni mogoče. Kot pravi Böhning, treba je poskrbeti, da imajo ljudje od sprememb, ki se dogajajo, tudi kaj koristi.
Na Nizozemskem takšen zakon velja od leta 2015. Stvari so sicer ostale bolj ali manj enake, še vedno veljajo pogodbe med delodajalcem in delavcem, še vedno lahko delodajalec zavrne možnost dela od doma, toda po novem mora pojasniti, zakaj. Trije možni argumenti, ki jih dopušča zakon, so, da delo od doma pomeni finančno škodo za podjetje, da je tveganje glede varnosti pri delu previsoko ali da delo od doma pomeni nerešljive težave delodajalca pri načrtovanju dela.
Milenijci na pohodu
Delo od doma postaja danes vse bolj zaželena in priročna oblika opravljanja dela tako med zaposlenimi kot podjetji. Zakaj tako menijo zadnja, je jasno. S tem lahko v prvi vrsti znižujejo najrazličnejše stroške ter dobijo kreativnejšega, produktivnejšega in inovativnejšega delavca, kot kažejo raziskave. Nekaj od tega imajo tudi zaposleni, ki tako lažje uravnavajo zasebno življenje in delo, imajo svobodo pri času in delovnem urniku ter prihranijo čas za vožnjo in ogromno živcev na cesti. A to je le nekaj najvidnejših razlogov, da se eni in drugi odločajo za delo od doma.
»Treba se je zavedati, da bodo do leta 2020 milenijci (generacija, rojena med letoma 1980 in 2000) pomenili več kot tretjino globalne delovne sile. Po zadnji raziskavi, ki jo je naredilo naše podjetje o milenijcih, jih je več kot polovica odprtih za netradicionalne oblike zaposlitve, naj je to honorarno delo, delo na poziv ali portfeljske kariere z več vzporednimi zaposlitvami. Milenijci namreč zelo cenijo fleksibilnost (79 odstotkov), prosti čas (86 odstotkov), kar omogočajo prav alternativni zaposlitveni modeli, kot je delo od doma,« je povedal Nebojša Biškup, regionalni vodja agencije za zaposlovanje in posredovanje dela Manpower Group za Slovenijo in Hrvaško.
Tudi na zavodu za zaposlovanje opažajo, da posebno mladi iskalci zaposlitve, ki šele vstopajo na trg dela, pogosteje povprašujejo o možnosti dela od doma. »Iskalci zaposlitve, ki vidijo prednosti v delu na domu, so bolj osredotočeni na rezultate dela, ki jih dosegajo tako, da avtonomno razporejajo svoj čas in se odločajo, da bodo delali takrat, ko so najučinkovitejši. Torej je ključno vprašanje, kaj je narejeno, ne pa, koliko časa je kdo delal oziroma prebil v službi. To od njih zahteva nekoliko več discipline in učinkovitosti. Med delodajalci in zaposlenimi se oblikuje drugačen odnos, ki temelji na zaupanju in rezultatih dela, manj je nadzora, pričakuje se zavzetost, ki temelji na notranji motivaciji in smiselnosti dela. Če je verjeti teorijam o značilnostih pripadnikov generacije Y, za katere velja, da se povsem zanašajo na uporabo tehnologije, interneta, cenijo fleksibilnost, napredek, smiselno delo, želijo soodločati, voditi same sebe in vodje ne doživljajo kot avtoriteto, temveč usmerjevalca, je pričakovati, da je med iskalci zaposlitve, ki želijo delati od doma, večina mladih,« ugotavljajo na ZZRS.
Seveda je delo na domu mogoče le za nekatere vrste dela, večinoma tiste, kjer je potrebnega veliko umskega dela in kreativnosti. Nebojša Biškup našteva: strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij, lektorji, prevajalci, vsi zaposleni, kjer štejeta predvsem končni rezultat in časovni rok.
Pomemben je nadzor
Po lanskih podatkih Eurostata dela od doma 13,7 odstotka zaposlenih Nizozemcev, kar je največ v EU, sledijo Luksemburg, Finska, Danska, Avstrija ter Slovenija z nekaj več kot sedmimi odstotki. »Pri tem smo primerljivi z drugimi državami EU, toda delo od doma je v Sloveniji še precej neuporabljena oblika dela. Če fleksibilizacijo in njene različne oblike razdelite na časovno in prostorsko fleksibilnost, ugotovite, da je pri nas zaznati predvsem časovno fleksibilnost, delo v izmenah ali za določen čas, pri prostorski pa smo manj fleksibilni,« pojasnjuje dr. Miroljub Ignjatović z ljubljanske fakultete za družbene vede. Na vprašanje, zakaj je tako, Ignjatović odgovarja: »Slovenski menedžerji so precej tradicionalni in se držijo klasičnih oblik in poti do povečanja produktivnosti. Pri tem ima nadzor veliko vlogo. Slovenski menedžerji tega, da delavci delajo kje drugje, naj je to doma ali v kakšnem drugem prostoru, kjer konkretnega nadzora ni, ne pustijo.«
»Vodilnim ni najenostavneje pustiti delavcem prostosti, saj se dosežki pogosto merijo z navzočnostjo na delovnem mestu,« je za revijo Stern povedal Dennis Stolze z inštituta Fraunhofer, največje evropske organizacije za raziskave s področja znanosti in gospodarstva. »Veliko šefov je namreč še vedno rado čuvajev, a to je slabo. Mentalno in kreativno delo se dogaja v glavi. Človek se ne more kar usesti za mizo, pritisniti na gumb in biti osem ur skupaj kreativen.«
Ljudje smo različni in nam ustrezajo različni poti, da pridemo do enakega končnega cilja. In medtem ko se povsod v zahodnem svetu delo od doma vse bolj širi, so obrat nazaj naredili pri internetnem velikanu Yahoo. Ko je krmilo podjetja prevzela Marissa Mayer, je leta 2013 odpravila delo od doma. »Komunikacija in skupno delo sta pomembna, torej moramo delati drug ob drugem. Biti moramo Yahoo in to se kot prvo začne tako, da smo fizično skupaj,« je takrat dejala izvršna direktorica, ki je s to potezo povzročila pravi upor v Silicijevi dolini.
Ko je pred dvema letoma ob prodaji Yahooja zapustila podjetje, ga je kot najmanj priljubljena direktorica v svetu tehnologije. Zaposleni pri večini spletnih zagonskih podjetij namreč menijo, da lahko kreativne ideje nastanejo samo doma ali kje na prostem. To, da so vodilni spravili zaposlene pri Yahooju nazaj v pisarne, pa jim je prineslo le malo pozitivnih učinkov, kot poroča Stern, podjetje je še vedno v krizi, promet upada, vlagatelji so nezadovoljni, podjetje pa ostaja izjema na področju dela od doma med internetnimi podjetji.
Fleksibilnost da, a prostovoljna
Delo od doma je vsekakor ena od oblik dela, ki lahko prinaša zaposlenim več zadovoljstva, seveda če gre za prostovoljno odločitev in željo zaposlenega. Kajti vse je odvisno od človeka. »Nekaterim je manjkajoči nadzor spodbuda, da razmišljajo malo drugače, različni smo,« meni Miroljub Ignjatović in poudarja, da se težava pojavi takrat, ko delodajalec sam odredi, da morate delati od doma, recimo zaradi zniževanja stroškov podjetja in zato, ker oblika dela to omogoča, vi pa bi raje delali v nekem prostoru, kjer se družite s sodelavci.
»Fleksibilnost je smiselna le takrat, kadar si jo zaposleni izberejo sami – in ne, če je prisiljena. Če kot delodajalec pokažete dobro voljo, da skrbite za delavca, da je to dolgoročna politika podjetja, lahko znižate negativne plati fleksibilizacije. Če pa gledate le na lastno korist, potem seveda razmišljate kratkoročno in vam delavec ne pomeni nič, delovna sila pa le strošek. Tako vam bo vseeno, ali neki delavec dela doma in je pri tem zadovoljen, in se boste najbolj ukvarjali s tem, kako znižati stroške. Tako pridemo do tega, da je najboljši delavec tisti, ki je samozaposlen in vse sam financira,« opozarja Ignjatović.
Tudi Nebojša Biškup se strinja, da težava nastane, ko začnejo delodajalci to obliko dela izkoriščati v svoj prid in s to obliko zaposlovanja skrivajo prekarne oblike dela. »Za vzajemno korist dela od doma so zato pomembni obojestransko zaupanje, spoštovanje ter zavzetost za delovne rezultate in doseganje dogovorjenih ciljev,« pravi.
Med negativnimi stranmi dela od doma so tudi brisanje meje med delom in zasebnim življenjem, če to dopustite, seveda, izguba stika z zunanjim svetom, s stroko in družbenim okoljem, taki zaposleni redkeje napredujejo. Fleksibilnost gre pogosto v napačno smer in tako začne vse več ljudi delati ob koncih tedna, v poznih večernih urah, dlje, kot če bi delali v pisarnah. Tudi verjetnost, da se zaposleni v prostem času ne morejo odklopiti od dela, je večja pri tistih, ki delajo od doma (45 odstotkov) kot pri zaposlenih v pisarni (26 odstotkov).
»Trditev, da bi delali zaposleni od doma manj, je preprosto neutemeljena. Nasprotno, taki zaposleni so produktivnejši in delajo celo več, da dokažejo svojo produktivnost,« pravi Nick van der Meulen iz Rotterdamske poslovne šole. Raziskave iz ZDA so tudi pokazale, da se ljudje v pisarnah ukvarjajo do tri ure na dan z zasebnimi stvarmi, posebno priljubljeno je brskanje po internetu, facebooku, odgovarjanje na elektronsko pošto. V ZDA zaznajo največ klikov na pornografske spletne strani prav med delovnim časom, od sedme do 17. ure, in največ spletnih nakupov je opravljenih med delovnim časom.
»Delo od doma kot oblika dela je tako ustrezna le za posameznike z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi, delovnimi in življenjskimi navadami, jasnimi nameni, močno voljo in s ciljno usmerjenimi ambicijami,« pravi Biškup.
