Člani pogajalske skupine ekonomsko-socialnega sveta za pripravo sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja so se sestali na še eni maratonski seji, na kateri so se pogajali o še zadnjih odprtih vprašanjih tako imenovane mini pokojninske reforme. V naslednjih dneh naj bi podpisali izjavo o usklajenosti zakonodajnih sprememb, ki pa bi utegnila vsebovati nekaj izjem.
Osnutek novele zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) – reforma ne prinaša povsem novega zakona ZPIZ-3, temveč le spremembe določenih členov obstoječega zakona – so socialni partnerji v večji meri uskladili. Glede nekaterih členov pa so do tik pred zdajci ostali precej vsaksebi, kar je tudi razlog, da so se pogajanja zavlekla prek sprva predvidenega roka za uskladitev, ki je bil v sredini marca. Pristojni minister za delo Luka Mesec ob robu koalicijskega vrha prejšnji teden ni skrival, da sta delodajalska in delojemalska stran še najbolj narazen pri vprašanju prispevnih stopenj, ki so sicer določene v zakonu o prispevkih za socialno varnost. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanci od leta 1996 plačujejo po stopnji 15,5 odstotka, delodajalci pa 8,85 odstotka. Vlada je sprva predlagala postopno izenačitev do leta 2030 pri 13 odstotkih, kar bi pomenilo skupni dvig prispevne stopnje na 26 odstotkov.
