Del zakona o sodiščih
je neustaven

Del zakona o sodiščih, ki govori o prerazporejanju sodnikov brez njihovega soglasja z letnim razporedom dela, je v neskladju z ustavo, je soglasno ugotovilo ustavno sodišče. DZ mora neskladje odpraviti v enem letu. Do takrat v pritožbenih postopkih ne smejo sodelovati predsedniki sodišč, pritožba zoper razporeditev pa zadrži njeno izvršitev. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da sta druga in tretja poved šestega odstavka 71. člena v neskladju z ustavo. Omenjeni člen govori o tem, da letni razpored sodnikov na določena pravna področja ali podpodročja določi predsednik sodišča. Sporni odstavek pa govori o možnosti pritožbe sodnika na razporeditev in pravi, da lahko razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega razporeda na oglasni deski sodišča napove pritožbo predsedniku sodišča, ki določi letni razpored, ta pa mora v nadaljnjih treh dneh svojo odločitev obrazložiti. Sledita povedi, za kateri ustavno sodišče ugotavlja, da sta neustavni, in pravita, da lahko sodnik v osmih dneh od prejema obrazložitve vloži pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči v 15 dneh personalni svet neposredno višjega sodišča, o pritožbi zoper razporeditev, ki jo določi predsednik vrhovnega sodišča, pa personalni svet vrhovnega sodišča. Izvrševanje izpodbijane ureditve v konkretnih primerih se lahko po mnenju ustavnega sodišča namreč v tolikšni meri dotika načela neodvisnosti sodnikov z vidika zahteve po njihovi neodstavljivosti, da mora tudi zoper letni razpored sodnik imeti pravico do pritožbe pri neodvisnem organu, ki lahko preuči zakonitost premestitve.