Številne akterje, to so združenja, lokalne skupnosti, nevladne organizacije s področij zaščite živali, naravovarstva, kmetijstva in lovstva, ki jih zadeva zakon o zaščiti živali, je presenetilo, da ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) že poslalo v vladno obravnavo, še bolj pa to, da jih z njegovo končno različico prej ni seznanilo. Poznavalci problematike zaščite živali se tudi sprašujejo, kako bodo pristojni rešili finančne obveznosti, ki izhajajo iz predloga februarja javno objavljene zakonske novele.
Zapoznela pobuda
Sindikat zaposlenih v veterinarski dejavnosti (maja lani ga je ustanovil nekdanji generalni direktor uprave za varno hrano dr. Janez Posedi, ker niso našli skupnega jezika z obstoječim veterinarskim sindikatom) je prek Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost (KNSS Neodvisnost) 23. aprila Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) dal pobudo za obravnavo predlaganih sprememb zakona o zaščiti živali. Prepozno, kajti vlada je zakon danes že potrdila, predvidoma v petek naj bi ga posredovala v zakonodajni postopek v državni zbor, na kmetijskem ministrstvu pa pričakujejo, da ga bodo poslanke in poslanci sprejeli do konca julija, torej še pred parlamentarnimi počitnicami.
V sindikatu so prepričani, da se predlagana različica novele zakona o zaščiti živali ne odziva ustrezno na odločbo ustavnega sodišča iz začetka tega leta. Ustavni sodniki so namreč razveljavili novembra 2023 uveljavljeno zakonsko določilo, po katerem bi lahko kvalificirani prijavitelji nepravilnega ravnanja z živalmi, če se ne bi strinjali z ugotovitvami veterinarske inšpekcije, zahtevali, da o njih ponovno razsodi tričlanska komisija, pritožba zoper odločitev komisije pa ne bi bila mogoča. V sindikatu ocenjujejo, da predlagana novela zakona o zaščiti živali razveljavljenih določb ne nadomešča ustrezno, prav tako ne ureja vprašanja presežka kupnine od prodaje trajno odvzetih rejnih živali.
Naglica zaradi kokoši
MKGP je predlog novele zakona o zaščiti živali v javno obravnavo poslal nekaj dni kasneje kot preostalih šest zakonov, in sicer zato, ker je po izbruhu afere Kaučič vanjo naknadno vnesel prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, ki bo začela veljati 1. januarja 2029. S sprejetjem te zakonske novele naj bi se po besedah Eve Knez, državne sekretarke na MKGP, mudilo prav zaradi odprave baterijske reje kokoši nesnic, da bi se lahko rejci (vseh je 34) pravočasno pripravili na preusmeritev. Na MKGP ocenjujejo, da prepoved reje kokoši z letom 2029 ne bo povzročila težav pri oskrbi z jajci, tudi njihova cena naj se zaradi tega ne bi dvignila. Država bo rejcem, ki se bodo morali preusmeriti, pomagala z 80-odstotnim sofinanciranjem stroškov.
Novela zakona o zaščiti živali predvideva tudi ukinitev kastracije pujskov brez ustrezne anestezije in analgezije ter uvaja obvezno zagotavljanje protibolečinske zaščite pri tem postopku. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je predlagala, da bi kastracije pujskov do sedmega dneva starosti še naprej izvajali brez anestezije, posamezni rejci pa so se zavzemali, da bi po zgledu Avstrije uporabljali le analgetik metacam, ki pred kastracijo blaži postoperativno bolečino. Toda MKGP ni prisluhnil nobenemu od teh predlogov, in sicer s pojasnilom, da so živali čuteča bitja, zato ne smejo biti izpostavljene bolečim posegom brez anestezije. Kastracije bodo, kot je po seji vlade pojasnila Eva Knez, znova izvajali veterinarji, kar so do leta 2004 že počeli. Bo pa država rejcem dve leti sofinancirala veterinarske stroške, in sicer v tistih rejah, ki nimajo zaposlenega veterinarja.
Pri financiranju zavetišč brez popuščanja
Veliko pripomb k predlagani noveli zakona o zaščiti živali se je nanašalo tudi na financiranje oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih. Po veljavni ureditvi oskrbo živali prvih trideset dni po njihovem sprejemu zavetiščem financirajo občine, naslednjih devetdeset zavetišča sama, po 120. dnevu pa postanejo finančno breme države, če jim ne najdejo novega lastnika. V februarski različici novele zakona o zaščiti živali je bilo predvideno, da bodo občine poslej stroške oskrbe zapuščenih živali krile šestdeset dni, do 180. dne nato država, po 180. dnevu pa naj bi petino stroškov tako imenovane dolgotrajne oskrbe kril državni proračun in preostalo zavetišča.
Temu so se uprli tako lokalne skupnosti kot tudi imetniki zavetišč in zaščitniki živali. Občine zato, ker bi se jim finančno breme povečalo za dvakrat, zaščitniki živali pa so opozorili, da starejši in večji psi ter črne mačke pogosto niso zanimivi za posvojitev, mnogo živali pa ni mogoče oddati zaradi zdravstvenih in vedenjskih težav, zato se jim zdi zmanjšanje proračunskega financiranja njihove dolgotrajne oskrbe krivično. Toda v sprejeti različici zakonske novele ostaja finančni razrez, kakršnega so si zamislili februarja. Prvih 60 dni bodo torej zapuščene živali v zavetiščih strošek lokalnih skupnosti, do 180. dne bodo nato breme države, v nadaljevanju pa si bodo stroške njihove oskrbe v razmerju 80:20 delili imetniki zavetišč in država. S tem naj bi po besedah Eve Knez spodbujali oddajanje živali, »saj zavetišča niso primeren kraj za njihovo dolgotrajno namestitev«, je izpostavila. In dodala, da bo država finančno pomagala pri gradnji novih občinskih zavetišč in pri obnovi obstoječih, saj ne želijo, da bi moralo katero od njih zapreti vrata, ker ne bo izpolnjevalo standardov za oskrbo zapuščenih živali, ki se z novimi evropskimi predpisi zaostrujejo.
Brez kazni za kršitelje
Novost bo tudi odprava obvezne karantene za pse neznanega porekla. Po veljavni zakonodaji mora vsak najdeni nečipirani pes za tri tedne v karanteno v zavetišče. To je polnilo zavetišča, jim povzročalo stroške, živalim, ki bi morda takoj imele potencialnega posvojitelja, pa povzročalo stres. Spremenjeni zakon uvaja možnost karantene na domu.
Novela zakona o zaščiti živali uvaja tudi obvezno čipiranje mačk. Država namerava lastnike k temu spodbuditi tako, da bo osemnajst mesecev sofinancirala čipiranje. Kazni za tiste, ki mačk ne bodo imeli čipiranih, ne bo. Zakon tudi dodeljuje več pooblastil inšpektorjem. Po novem bodo lahko imetniku v primeru mučenja ene živali odvzeli vse živali, ki jih poseduje.
