Evropska komisija se je že odzvala na dopisa, ki ju je 27. decembra lani in 9. januarja letos v Bruselj poslalo vodstvo Agencije RS za energijo in ki opozarjata na napade vlade Roberta Goloba na neodvisnost slovenskega regulativnega organa za energetiko. Direktorica direktorata za energijo Evropske komisije Ditte Juul Jørgensen je odgovor poslala ta teden, med drugim je dopis poslala Hinku Šolincu, direktorju direktorata za energijo pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Sporočilo iz Bruslja je ostro in nedvoumno.
Spomnimo: direktorica Agencije Duška Godina in predsednik sveta Agencije Franc Žlahtič sta Komisijo obvestila, da se je agencija »znašla v kritičnih razmerah, v katerih bodo morda kmalu sprejete odločitve vlade, ki bodo nepovratne in bodo popolnoma uničile neodvisnost agencije za daljše časovno obdobje«. Resornega evropskega komisarja Dana Jørgensena in direktorico direktorata za energijo sta prosila za hiter odziv in posredovanje. »V zaostrenih razmerah menimo, da je to edini način za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo EU in za zagotovitev nadaljnjega neodvisnega delovanja agencije,« sta sporočila.
Neodvisnost agencije je ključna
Komisar in direktorica Jørgensen se v torkovem odzivu Agenciji za energijo strinjata, da je neodvisnost regulativnih organov ključna za upravljanje notranjega energetskega trga. Zato evropski direktivi o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o skupnih pravilih za notranje trge za obnovljivi plin, zemeljski plin in vodik določata stroga pravila za zagotovitev neodvisnosti regulativnih organov od vlad ali drugih javnih ali zasebnih subjektov pri izvajanju svojih nalog.
Po informacijah, s katerimi razpolaga Dnevnik, sta Danca izrazila svoje pomisleke v zvezi s početjem slovenskega vlade in opozorila na omenjeno veljavno zakonodajo EU. Če bi slovenska vlada sprejela ukrepe, ki bi ovirali neodvisnost slovenskega regulatorja, bodo pristojne službe Evropske komisije ocenile, ali je treba sprožiti postopek ugotavljanja kršitev obveznosti po pravnem redu EU. S prekrškovnim postopkom bo Komisija skušala zagotoviti, da Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s pravom EU, napovedujeta Jørgensen in Jørgensen.
V Bruslju se zavedajo, da so učinki prekrškovnih postopkov omejeni in da ne zmorejo zaščititi pravic članov sveta Agencije RS za energijo, ki jih vlada Roberta Goloba namerava odpoklicati s položajev, isto velja za direktorico agencije Duško Godina, ki se je znašla v nemilosti aktualne vlade. Evropska komisija jim zato sporoča, da bodo morali zaščito svojih pravic najprej iskati v okviru slovenskega pravosodja.
Vlada ne sme omejevati omrežninskih odločitev
Obsežnejši je bil dopis, ki ga je v torek prejel Šolinc. V njem direktorica Jørgensen uvodoma izraža zaskrbljenost glede položaja Sveta Agencije za energijo. »Nekateri člani sveta so sledili pozivu slovenske vlade k odstopu, kar je povzročilo nesklepčnost in ohromelost regulativnega organa. Poleg tega sem seznanjena z načrtovano sprožitvijo postopkov za razrešitev preostalih članov sveta,« mu poroča.
Šolinca opominja na določila evropskih direktiv, v skladu s katerimi je dopustno člane sveta agencije razrešiti le, če ne izpolnjujejo več zakonskih pogojev za opravljanje funkcije ali če so spoznani za krive kršitve nacionalne zakonodaje. Izpostavi še sodbo Sodišča EU iz leta 2020, v skladu s katero je treba imenovanje in razrešitev članov odbora regulatornega organa izpeljati tako, da je zagotovljena neodvisnost regulatorja.
»Po mojih informacijah se spor med slovensko vlado in Agencijo za energijo nanaša na metodologijo izračuna omrežnine za električno energijo. Po zakonodaji EU so odločitve o omrežnih tarifah v izključni pristojnosti neodvisnih regulativnih organov, ki jih nacionalne vlade ali zakonodajalci ne smejo omejiti. To načelo je potrdila sodba Sodišča EU v zadevi Komisija proti Nemčiji,« opozarja Jørgensen. Zato jo skrbi, ali Agencija za energijo zdaj še zmore neodvisno določati omrežne tarife. »Vsako odločitev o omrežnih tarifah je mogoče izpodbijati na sodišču ali drugem neodvisnem pritožbenem organu,« dodaja. Če slovenska vlada ocenjuje, da odločitve Agencije za energijo niso skladne z zakonodajo EU, naj svoje pomisleke sporoči Evropski komisiji, preden sprejema kakršne koli odločitve.
V petek je v Bruselj pisal Acer
Evropska komisija je v Slovenijo pisala štiri dni po prejemu dopisa Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). V njem je Acer vzpodbudil Bruselj, da naj še bolj okrepi svoja prizadevanja v prid ohranitvi neodvisnosti regulatorja s sedežem v Mariboru. »Zaskrbljeni smo zaradi političnih pritiskov na Agencijo RS za energijo glede na nedavno napoved vlade, da bo državnemu zboru podala predlogu za razrešitev tistih članov sveta, ki še niso odstopili,« je bil v petek oster direktor agencije Christian Zinglersen. Dopis sta sopodpisali predsednica odbora regulatorjev Clara Poletti in Annegret Groebel, predsednica Sveta evropskih energetskih regulatorjev (CEER).
Acer v pismu opozarja na določila zakonodaje EU, ki zagotavljajo, da so nacionalni energetski regulativni organi neodvisni od katerega koli političnega telesa ali druge interesne skupine. Evropsko komisijo opominja, da je slovenska agencija zaprosila Acer za mnenje o uveljavljeni omrežninski reformi. Acer je ugotovil, da nova metodologija sledi njihovim načelom in smernicam. S tem je zanikal nekatere navedbe vlade in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki ponavljata, da veljavni omrežninski akt ni skladen z evropsko zakonodajo in s priporočili evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev.
Ministrstvo obžaluje, ker ni uspelo vplivati na odločitve agencije
Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je Dnevniku potrdilo prejem dopisa evropskega komisarja. »Povsem razumljivo je, da se je Evropska komisija odzvala na pismo Agencije RS za energijo,« sporoča MOPE. Komisija in Acer namreč imata nalogo, da skrbno spremljata dogajanja v državah članicah ter ustrezno odgovarjata na pobude, ki jih prejemata od državnih regulatorjev. »Ob tem ponovno poudarjamo, da se zavedamo pomena neodvisnosti regulatorja in spoštujemo tako evropsko kot domačo zakonodajo,« pravi ministrstvo, ki hkrati obžaluje, »ker agencija v preteklem letu ni prisluhnila opozorilom različnih deležnikov in pri uvajanju vsaj skušala najti bolj primerne rešitve. Večkratne pobude ministrstva k uvedbi prehodnega obdobja, bolj postopnem uvajanju novega sistema ter razmisleku o tem, da nov sistem ne bi zavrl uspešnosti čistega prehoda, so bile preslišane. Ministrstvo bo še naprej delovalo v skladu z veljavno zakonodajo in se zavzemalo za uvedbo sistema omrežnine, ki bo zagotovila pravično porazdelitev bremen in uspešen čisti prehod v prihodnost.«
GZS si Mervarjevo analizo interpretira po svoje
GZS se je medtem odzval na analizo direktorja Elesa Aleksandra Mervarja. V njej Mervar ugotavlja, da rezultati ne potrjujejo navedb GZS, da je uvedba nove omrežninske metodologije 'katastrofa za slovensko gospodarstvo' in da mu 'bistveno zmanjšuje konkurenčni položaj'. »Trditev GZS, da je 0,43-odstotni delež omrežnine v poslovnih prihodkih temelj, na katerem sloni konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je povsem nerazumna,« je bil v torek kritičen direktor Elesa. GZS sklepe analize interpretira drugače. »Eles je prišel do podobnih ocen vpliva novega sistema omrežnin na poslovne odjemalce, kot smo prišli v ocenah GZS,« je sporočila generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal.
»Dejstvo je, da bo nov sistem pomembno podražil cene elektrike za poslovne odjemalce predvsem na visoko in srednje napetostnem omrežju,« poudarja. Po njenih besedah 0,43-odstotni delež omrežnine v poslovnih prihodkih res deluje kot relativno majhen, a v absolutnem znesku je za posamezno podjetje lahko tudi tako visok, da ni zanemarljiv v ostri mednarodni konkurenci, kjer praviloma delujejo domača energetsko intenzivna podjetja.
Direktorica vztraja, da bi bilo najbolj smiselno začasno vrniti prejšnji omrežninski sistem, nato pa izvesti analizo učinkov predlogov Elesa in »pripraviti povsem nov akt z novo, ustreznejšo metodologijo, ter zagotoviti večletno prehodno obdobje, da se uporabniki lahko ustrezno prilagodijo. Pri tem pa je nujno upoštevati tudi specifike gospodarstva.«
