Posledice izjemno neugodne demografske slike in strukturnih neskladij na trgu dela se kažejo prej, kot smo pričakovali. Še pred kratkim smo tožili nad visoko stopnjo brezposelnosti, zdaj pa se zaradi hitre gospodarske rasti v številnih dejavnostih ubadajo s pomanjkanjem delovne sile. To po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) postaja tudi glavni omejitveni dejavnik za nadaljnjo gospodarsko rast.
Delodajalci po podatkih zavoda za zaposlovanje najbolj potrebujejo delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, kuharje in natakarje, čistilke, zidarje in elektroinštalaterje. Ker jih doma na dobijo, se jih mora vse več zanašati na delovno silo iz tujine. Najbolj kritične so razmere v avtoprevozništvu. Marjan Petek, direktor prevozniškega podjetja Petek Transport, pravi, da je v podjetju zaradi pomanjkanja domačega kadra zaposlenih kar 85 odstotkov tujcev, večinoma iz BiH, Srbije in Makedonije. Enake ali še večje deleže tujcev, ki segajo celo do 100 odstotkov, imajo po njegovih besedah tudi drugi prevozniki.
Vse več tujcev so prisiljeni »uvažati« tako v delovno intenzivnih podjetjih, kot sta Gorenje in Revoz, kot tudi v visokotehnoloških Akrapoviču in Pipistrelu. Iskanja delavcev v tujini so se lotili celo na Pošti Slovenije, ki je julija pri srbski državni službi za zaposlovanje objavila razpis za šest pismonoš, deset voznikov in 40 pomožnih delavcev.
Kljub »intenzivnemu iskanju« ustreznih kadrov, ki poteka prek zavoda za zaposlovanje in kadrovskih agencij, spletnega oglaševanja, razpisov v časopisih in na kariernih sejmih, pa ustrezne delovne sile v Sloveniji na Pošti ne najdejo. Po njihovi oceni zato, ker je za delavce z nižjo poklicno, poklicno in srednješolsko izobrazbo na trgu dela veliko povpraševanje, pa tudi zato, ker so med brezposelnimi v precejšnji meri ostali le takšni, ki za delo niso zainteresirani ali pa dela niso zmožni.
Olajšati zaposlovanje tujih delavcev
»Stanje je alarmantno. Ob sedanji gospodarski rasti potrebujemo vsako leto med 20.000 do 30.000 popolnoma novih zaposlenih, mi pa ne moremo pokrivati niti potreb zaradi prehodov v upokojitev.« ugotavlja direktor zaposlitvene agencije Kariera Tilen Prah. Problem še dodatno poslabšuje veliko strukturno neskladje na trgu dela. »Trenutno je kar 80 odstotkov potreb po kadrih do srednješolske izobrazbe, hkrati pa se skoraj polovica vsakoletne generacije vpiše v višje in visokošolsko izobraževanje. Preprost izračun pokaže, da se skoraj 30 odstotkov sedanje generacije izobražuje za poklice, za katere na trgu dela ni potrebe,« opozarja Prah, ki od vlade pričakuje, da urgentno revidira sistem izobraževanja ter ga ciljno usklajuje s potrebami gospodarstva, hkrati pa podpre dejavnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost. »Le na ta način bomo dobili kader z več znanja in višjo izobrazbo, tako doma kot v tujini.«
Ob vse večjem pomanjkanju delovne sile in neugodnih demografskih napovedih bo po Prahovem mnenju treba večji poudarek nameniti tudi imigracijski politiki. »Slovenija si bo morala priznati, da brez imigracij ne bo šlo. Gospodarstvo brez uvoza usposobljenega kadra iz tujine ne bo preživelo, zato mora država nemudoma povečati število izdanih delovnih dovoljenj ter skrajšati postopke za njihovo pridobivanje, ki še vedno trajajo kar tri do štiri mesece. Ukiniti je treba prepoved zaposlovanja brez izdanega delovnega dovoljenja za hrvaške državljane ter sprostiti postopke za zaposlovanje delavcev iz tretjih držav,« je prepričan Prah. Vladi predlaga sklenitev bilateralnih strateških sporazumov o zaposlovanju delavcev s srednjo in višjo tehnično izobrazbo iz držav z nižjo ekonomsko razvitostjo, predvsem s tistimi na balkanskem polotoku.
»Kakor imajo Američani Mehičane in Nemci Poljake, moramo mi izkoristiti svoj bazen v državah nekdanje Jugoslavije. Zanje je kljub nižjim plačam kot na Zahodu Slovenija prva izbira zaradi bližine, jezika in kulture,« pojasnjuje Prah. Na ovire pri zaposlovanju tujih delavcev opozarjajo tudi v agenciji Addeco. Prepričani so, da sprostitev migracijske zakonodaje ne bi v ničemer ogrozila iskalcev dela iz Slovenije, bi pa omogočila hitrejši razvoj podjetij, ki take delavce potrebujejo.
Stroka svetuje previdnost
Na ministrstvu za delo pravijo, da strategija ekonomskih migracij 2010–2020 med drugim določa aktivno imigracijsko politiko, pri čemer je eno pomembnih priporočil v tem, da morajo biti sheme migracij skrbno pretehtane in ne smejo nasprotovati hkratnim prizadevanjem za mobilizacijo domačih rezerv delovne sile. Politika na področju delovnih migracij zato temelji na sistemu kontrole trga dela, kar pomeni, da omogočajo dostop do slovenskega trga dela le tujcem s poklici, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje. Zaradi številnih zlorab pravic tujih delavcev pri nas pa zakonodaja poleg tega pomembno pozornost namenja tudi preverjanju delodajalca, ki namerava tujca zaposliti, pojasnjujejo na ministrstvu.
Da je pri imigracijski politiki potrebna previdnost, se strinja tudi Janez Malačič, strokovnjak za migracije z ljubljanske ekonomske fakultete. »Problem je v tem, da uvažamo samo nizkokvalificirano delovno silo, medtem ko nam domači visoko izobraženi kadri Slovenija odhajajo v tujino. Slovenija se je ujela v past srednje razvitosti in ne spodbuja politik, s katerimi bi iz te pasti izšli,« opozarja Malačič.
