Ključni razliki, ki so ju naknadno predlagali koalicijski poslanci, sta dve: prva določa, da koncesionarji nimajo več prostih rok pri razporejanju presežkov. Predlog od njih terja nepridobitnost, kot to sicer velja za javne bolnišnice in zdravstvene domove.
Z drugo potezo pa so koalicijski poslanci prečrtali prvotne ideje zdravstvenega ministrstva o dnevnih bolnišnicah in njihovem umeščanju v javno zdravstvo.
Pojdimo od začetka: pred poslanci je bila po vladni zeleni luči novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki uvaja ostrejšo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. In še preden so predlog začeli obravnavati na parlamentarnem odboru za zdravstvo, so v vrstah koalicijskih poslancev spisali kar 84-stranski dokument in z njim predlagali spremembe velike večine predlagane novele.
A tu se zadeva še ni končala. Koalicijski poslanci so še tik pred zdajci dodatno širili in popravljali lastna dopolnila.Končni izdelek je podprlo deset poslancev Gibanja Svoboda, SD in Levice, nasprotoval mu je edini prisotni član opozicije Jožef Horvat iz Nove Slovenije, poslanci SDS so obravnavo obstruirali.
Ob bistveno spremenjeni noveli je finančni minister Klemen Boštjančič, ki je tudi podpredsednik vlade in največje stranke, po naših podatkih pobesnel. S sopodpisano zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel je lastnim poslancem, tudi predsednici odbora DZ za zdravstvo Tamari Kozlovič, in poslanskim skupinam SD in Levica poslal pismo, v katerem jih »prijazno« opozarja, naj vendarle še enkrat razmislijo.
Zavezovanje koncesionarjev k nepridobitnosti bi »lahko imelo negativen vpliv na izvajanje storitev v okviru javne zdravstvene mreže,« piše Boštjančič. Bojazen, da bi se dobički prelivali v tržno dejavnost, je po njegovem mnenju odveč, saj da je za nadzor nad poslovanjem koncesionarjev zadolžen plačnik storitev, torej zdravstvena blagajna (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Koncesionarji bodo dolžni podatke o svojem poslovanju pošiljati tudi ministrstvu za zdravje. Vse to naj bi onemogočalo prelivanje dobičkov, ustvarjenih na račun javnega zdravstva, v tržno dejavnost.
Boštjančič še opozarja, da se bodo koncesionarji pravilom, kot so jih postavili poslanci koalicije, zlahka prilagodili. »Prek transfernih ali nabavnih cen bodo lahko zmanjševali morebitne presežke, posledično ne bodo prikazovali dobička, v tem primeru pa država ne bo prejela davka od dohodka pravnih oseb.« Prav tako se ne bodo znižali stroški zdravstvenih storitev, opozarja Boštjančič, javna sredstva pa se ne bodo porabljala nič bolj racionalno.
Vprašanje ustavne presoje
Na koncu Boštjančič poslance še opozarja, da je Ustavno sodišče na to temo že dvakrat odločilo v prid koncesionarjem in da bi lahko še tretjič, če bo seveda vložena pobuda za ustavno presojo.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sicer spremembam, ki so jih naknadno predlagali koalicijski poslanci, doslej ni javno oporekala. »Vsi predvidevamo, da bo ta člen stvar ustavne presoje, pa bomo videli, kako naprej. Vemo pa, da je bilo že takrat ločeno mnenje ustavnih sodnikov. Nekateri so se izrekli za, nekateri proti,« je 12. marca povedala o zavezovanju koncesionarjev k neprofitnosti pri opravljanju javne službe. Spomnimo, različna mnenja ustavnih sodnikov o tej tematiki so v obrazložitvi predloga dopolnila izpostavljali tudi koalicijski poslanci.
Dogajanje v državnem zboru je ministrica v tem primeru komentirala ob obisku UKC Ljubljana, le dan po prvemu delu seje, na kateri je odbor za zdravstvo presojal in dopolnjeval predlagano zakonsko novelo. Omenjeno sejo, ki se je zavlekla pozno v večer, je predsednica odbora Tamara Kozlovič prekinila, o predlogu in številnih dopolnilih pa so člani odbora glasovali dva dni kasneje, torej 13. marca.
V Gibanju Svoboda in Levici vztrajajo
Za koalicijske poslanske skupine je tema zaprta, so v Levici poudarili v pisnem odzivu za STA.
Poudarjajo, da razumejo pomisleke ministrstev, a da je argumentacija za namensko porabo presežka prihodkov nad odhodki, ki ga imajo koncesionarji iz naslova opravljanja javne službe, drugačna, kot je bila v preteklosti. V predlogu novele je obrazloženo, kako se koncesije v zdravstvu razlikujejo od koncesij na področju gospodarstva in zakaj je neprofitnost upravičena in v osnovi celo nujna, so navedli.
Dodali so, da je v dopisu napačno navedeno, da koncesionarji delajo presežek prihodkov nad odhodki zaradi večje racionalnosti in stroškovne učinkovitosti. Koncesionarji se po navedbah Levice v svojem delu usmerjajo na tista področja zdravstvene dejavnosti, v katerih je plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s stroški opravljenih storitev največje. Javni zavodi pa te izbire nimajo.
Prav tako namen zdravstvene dejavnosti po mnenju Levice ni pridobivanje dobička za lastnike zasebnih podjetij ali pa iz dobička pravnih oseb proizvajati prilive za proračun. Namen zdravstvene dejavnosti je izključno zagotavljanje zdravstvene oskrbe prebivalstvu, ne pa ustvarjanje dobička, so še sporočili iz Levice.
Tudi v poslanski skupini Gibanja Svoboda odločitve o določilu, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev, ne nameravajo spreminjati, je v pisnem odzivu za STA navedla poslanka Tamara Kozlovič.
