Številna odprta vprašanja glede izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, zaradi katerih strokovna javnost opozarja na razkorak med zapisanim in realnostjo v praksi, so sprožila več pobud k razmisleku o zamiku oziroma znižanju novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, iz katerega se bodo financirale storitve.
Nov prispevek bomo, kot je zdaj predvideno, namreč začeli plačevati s 1. julijem. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. S tem datumom naj bi se uveljavil tudi nov sklop pravic iz dolgotrajne oskrbe – brezplačna dolgotrajna oskrba na domu, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba, s 1. decembrom pa še dolgotrajna oskrba v instituciji, za katero bo po novem treba plačevati manj, le stroške nastanitve in prehrano, ter dnevna dolgotrajna oskrba in denarni prejemek, ki bo nekakšen nadomestek, če storitev ne bo mogoče dobiti.