Bolnišnične olimpijske igre se že od začetka odvijajo pod geslom Ko sodelujemo, zmagujemo!. Mladi olimpijci so se v parih z vrstniki, tretješolci z OŠ Ledina, pomerili v treh športih: vožnji s kolesom ali vozičkom, tobogan bovlingu in curlingu. Letos so prvič predstavili paraplezanje, ki v URI Soča poteka dvakrat na teden kot dodatna športna dejavnost.
Tekmovalo je 20 otrok, ki so bili v tem letu vključeni v daljšo rehabilitacijo na URI Soča, in 22 tretješolcev OŠ Ledina. Na igrah je gorela tudi prava olimpijska plamenica, tretješolci so zapeli olimpijsko himno in skupaj s tekmovalci tudi izrekli olimpijsko prisego in prisego »fair play«. Letošnje igre je odprla dobitnica paralimpijske medalje v lokostrelstvu Živa Lavrinc. Živo z otroki URI Soča povezujejo želje, ki so jih zanjo in za vse naše športnike, ki so se udeležili olimpijskih in paralimpijskih iger v Parizu 2024, napisali učenci bolnišnične šole. Živa je že večkrat povedala, da so ji te želje pomagale do bronastega odličja.
Tekmovalo je dvajset otrok, ki so bili v tem letu vključeni v daljšo rehabilitacijo v URI Soča, in 22 tretješolcev z OŠ Ledina. Na igrah je gorela tudi prava olimpijska plamenica, ki jo je Tian, ki se na URI Soča vrača že deset let, prinesel v telovadnico vidno ponosen. Zborček tretješolcev je nato zapel olimpijsko himno, izbrana športnika pa sta izrekla olimpijsko prisego in prisego »fair play«. Letošnje igre je odprla dobitnica paralimpijske medalje v lokostrelstvu Živa Lavrinc. Z otroki URI Soča jo povezujejo želje, ki so jih zanjo in za vse naše športnike, ki so se udeležili olimpijskih in paralimpijskih iger v Parizu 2024, napisali učenci bolnišnične šole. Lavrinčeva tudi tokrat ni pozabila omeniti, koliko so ji te želje pomagale do bronastega odličja, hkrati pa je pokazala na vse zbrane tekmovalce in jim dala upanje, da so sanje o paralimpijskih igrah dosegljive tudi zanje.
V uvodnem pozdravu je navzoče nagovoril Roman Jakič, ki je oktobra lani sedel na stol direktorja URI Soča in ki ga z bolnišničnimi olimpijskimi igrami povezuje tudi osebna izkušnja. »Pred 23 leti sem bil prvič tukaj, v tej telovadnici, na bolnišničnih olimpijskih igrah – kot oče otroka, ki se je tukaj rehabilitiral. Takrat si z Galom nisva predstavljala, kaj vse bo še mogoče. Prav te igre so Galu dale priložnost postati vrhunski športnik, ki je kar trikrat nastopil na zimskih paralimpijskih igrah v parasmučanju,« je povedal Jakič. Hkrati je poudaril, da je šport del rehabilitacije tudi v URI Soča. »Uporabljamo ga kot doktrino, otrokom predstavljamo različne športe, saj jim želimo dopovedati, da se po bolezni ali po poškodbi svet ne ustavi, tudi kar zadeva športno udejstvovanje, in da imajo vse možnosti, da enakopravno sodelujejo tudi v drugih športih, ki so seveda prilagojeni njihovim zmožnostim.«
To je potrdila tudi Petra Wraber, ki na URI Soča dvakrat na teden pomaga pri paraplezanju. »Plezanje je prilagojeno, tako da ga lahko izvajajo tudi ljudje s težavami in ovirami pri gibanju, in si je tudi izborilo svoje mesto na paralimpijskih igrah. Prvič bodo paraplezalci lahko tekmovali že leta 2028,« je povedala. Vesela je, da so že leta 2024 tudi na URI Soča sprožili program rednega plezanja za otroke, ki ga sicer vodijo bolnišnični fizioterapevti.
V slogi je moč
In ker je v slogi moč, so bolnišničnim otrokom tudi pri plezanju pomagali tretješolci, ki so se na koncu veselili tudi skupnih zmag. Ruj in Oskar sta si tako prikolesarila srebrno medaljo. Kot nam je povedal Ruj, sam še ni izkusil življenja v bolnišnici – s šivano glavo je namreč lahko zapustil urgentni blok UKC že po nekaj urah. Za Oskarja so bile igre letos prvič. »Imam srečo, da sem ravno zdaj na rehabilitaciji. In tudi kolo sem se naučil voziti prav tukaj,« je povedal deček in ponosno pokazal na svojo medaljo.
Pravega športnega rekorda pa se je razveselila sedemletna Maša, ki je v tobogan bovlingu in curlingu tekmovala skupaj z dve leti starejšim Artemom. Že v prvo je mlada borka, ki vsak dan tudi s trdim delom in močno podporo družine premaguje ovire, podrla vse keglje. »Veste, težko hodim. Noge me ne ubogajo, največ težav imam z desno,« je povedala deklica, ki ji je med prvimi v objem skočila in čestitala sestrica dvojčica. »Rada tekmujem, saj rada tudi zmagujem,« je priznala Maša in pokazala na mišice na obeh rokah.
Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da je bilo tistih pravih kolajn za vse mlade športnike premalo, dogodek pravzaprav ni bil namenjen poudarjanju odličij okoli vratu. »Pomembno je povezovanje in druženje. In šport je zagotovo najboljši poligon tudi za sklepanje novih prijateljstev,« so modro povedali učenci OŠ Ledina. Zagotovili so, da bo tudi generacija, ki prihaja za njimi, odlično pripravljena za naslednje bolnišnične igre prihodnje leto.
