V Zdravniški zbornici Slovenije so se začele volitve, ki bodo trajale do 14. maja. Dosedanja predsednica zbornice Bojana Beović, ki je edina kandidatka za vodenje zbornice do leta 2028, v svojem programu izpostavlja dejavno sodelovanje pri pripravi predpisov. »Pri zakonu o zdravstveni dejavnosti bomo predvsem zastopali spremembe delovnopravnega položaja zdravnika, ki bo omogočil zdravnikom in zobozdravnikom bolj prožne oblike zaposlovanja in s tem boljši dostop državljanov do zdravniških storitev,« je napovedala v programu.
Večja prožnost,
večja zdravniška svoboda
V zbornici so večjo prožnost – in večjo zdravniško svobodo – zagovarjali že v aktualnem mandatu Bojane Beović. Spomnimo, da so precejšen posluh do njihovih predlogov v zdravstvenem resorju kazali v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana. Zdravniška zbornica je takrat pripravila predlog zakona za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev, ki je predvidel nov status neodvisnega ponudnika zdravniške službe in s tem obudil idejo o svobodnih zdravnikih. Bešič Loredan je pred tem zdravnike pozval, naj vladi posredujejo usklajen dokument s predlogi sprememb in rešitev.
Poročali smo tudi o obisku delegacije zbornice, v kateri je bila tudi takratna državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg, na Nizozemskem. Med rešitvami, s katerimi so se konec leta 2022 seznanjali »v živo«, je bil status svobodnega zdravnika. Delegacijo je vodil vztrajen zagovornik ideje o svobodnih zdravnikih Marko Bitenc, nekdanji predsednik zdravniške zbornice in delodajalec Bešiča Loredana. Zdravniški del delegacije je po obisku predlagal »vpeljavo delovnopravnega položaja zdravnika v svobodnem poklicu za reševanje dostopnosti na primarni ravni in dvig produktivnosti na sekundarni ravni«. Po odstopu nekdanjega ministra o tovrstnih spremembah pri oblasteh ni bilo več kaj dosti slišati. V sindikatu zdravnikov Fides so po drugi strani nedavno omenjali možnost delitve na ekskluzivne pogodbe, s katerimi bi se zdravnik zavezal posameznemu zavodu, in neekskluzivne pogodbe. Kakšne spremembe temeljne zdravstvene zakonodaje trenutno načrtujejo na ministrstvu za zdravje, še ni znano. Po nekaterih neuradnih informacijah naj ne bi razmišljali o povečanju prožnosti, kakršnemu so naklonjeni v zdravniških organizacijah, a konkretnih rešitev še niso predstavili.
Za nekrivdne odškodnine
V mandatu Bojane Beović se v zbornici zavzemajo tudi za spremembe kazenskega zakonika. Če bi bile sprejete, bi bilo nasilje nad zdravstvenimi delavci v prihodnje preganjano po uradni dolžnosti. Sodelovati nameravajo tudi pri pripravi zakona o kakovosti; ta je trenutno v javni razpravi, a ga akterji v zdravstvu še preučujejo. V zbornici si že več let prizadevajo tudi za ureditev sistema nekrivdne odškodninske odgovornosti države pri zdravljenju. Povrnitvena shema, ki so jo pred časom predlagali, bi iz odškodninske odgovornosti izvzela ugotavljanje, ali je zdravnik kršil pravila stroke. Tehtanje o krivdi posameznega zdravstvenega delavca bi obenem nadomestili s kriterijem, ali bi se nastanku škode pri pacientu v konkretnem primeru dalo izogniti.
Na prejšnjih volitvah, ko so zdravniki izbirali vodstvo zbornice, je bilo bolj napeto kot tokrat. Bojana Beović je protikandidatko Tanjo Petkovič premagala šele v drugem krogu. Za vodenje zbornice se je prejšnjič neuspešno potegovala tudi dotedanja predsednica Zdenka Čebašek Travnik.
