Oboleli s covidom-19 bodo zaradi znižanja nadomestil v prihodnje izpostavljeni diskriminaciji. Tako je razvidno iz mnenja, v katerem se je državnozborska zakonodajno-pravna služba opredelila do novega paketa interventnih ukrepov za zdravstvo.
Na novi paket interventnih ukrepov, ki ga bo danes obravnaval državnozborski odbor za zdravstvo, letijo številni pomisleki. Nedoslednosti pri predlaganih spremembah, na primer pri znižanju nadomestil za obolele s covidom-19, izpostavlja tudi državnozborska zakonodajno-pravna služba.
Od doma naj delajo zdravi
Namesto dosedanjih 90 odstotkov osnove bi bolniki s covidom-19 v času izolacije prejemali 80 odstotkov plače v preteklem mesecu, namesto zdravstvene blagajne pa bi njihova nadomestila pokrivali delodajalci. Oboleli bi še vedno morali ostati v izolaciji, za katero so sicer predvidena višja nadomestila. Po oceni zakonodajno-pravne službe gre za »diskriminacijo obolelih s covidom-19«. Ti bodo v slabšem položaju kot okuženi z drugimi nalezljivimi boleznimi, so izpostavili, kršitve pravne enakosti pa zaznavajo tudi pri obveznostih njihovih delodajalcev.
V državnozborski zakonodajno-pravni službi, ki je svoje zadržke glede aktualnega predloga popisala na 34 straneh, so izpostavili tudi nejasnosti pri ugotavljanju konca kužnosti. Posebej pozorni so bili še na obrazložitev o bolnikih s covidom-19, ki ne uveljavljajo pravice do nadomestila zaradi izolacije, če lahko delajo od doma ali ko koristijo letni dopust. Institut dela od doma je namenjen zdravi osebi, so opozorili, letni dopust pa regeneraciji zaposlenega.
V primeru ambulant za ljudi brez zdravnika, ki jih nova zakonodaja umešča v javno zdravstvo, je bila državnozborska zakonodajno-pravna služba kritična do položaja otrok in mladostnikov. Ker se ministrstvo za zdravje sklicuje na pomanjkanje specialistov družinske medicine, bi bilo treba pojasniti tudi, zakaj je treba od sistemske ureditve odstopati pri mladoletnikih, ki jih spremljajo pediatri. Prav tako bi bilo treba razčistiti, na kakšen način bodo otrokom in mladostnikom brez osebnega zdravnika zagotovljene enakovredne zdravstvene storitve, so dali vedeti v zakonodajno-pravni službi. Ker se bodo zaposleni v zdravstvenih domovih sami odločali, ali želijo delati v ambulantah za neopredeljene paciente, pa se v omenjeni službi sprašujejo, ali bo na ta način res mogoče zagotoviti ustrezno organizacijo.
Vse bolj razdrobljena ureditev
Slabosti posameznih členov interventne zakonodaje, pri kateri se v zdravstvenem resorju znova sklicujejo na posledice covida-19, je sicer mogoče odpravljati z dopolnili. Državnozborska zakonodajno-pravna služba pa ima tudi globlje pomisleke glede takšne poti do zakonskih sprememb. Pogosta raba omnibusnega pristopa povzroča razdrobljenost pravne ureditve, je poudarila, tisti, ki jih zakonodaja naslavlja, pa vse težje razberejo svoj položaj. Vprašljivo je tudi, ali je mogoče vsebino nekaterih sprememb obstoječe zakonodaje res šteti kot nujne ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče, torej covida-19, so podvomili v zakonodajno-pravni službi.
Na načelo enakosti, zapisano v ustavi, opozarjajo tudi zaradi različne višine dodatkov za specializacijo iz družinske medicine. Zdravnikom, ki so specializacijo začeli na podlagi lanskih ali letošnjih razpisov, je trenutno odmerjen dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Njihovim poklicnim kolegom, ki bodo v ta proces vstopali prihodnje leto, pa zakonski predlog obeta 1000 evrov bruto mesečnega dodatka.
Zdravniška zbornica Slovenije je pred dnevi predlagala, da bi bili do dodatka upravičeni vsi specializanti družinske medicine, pediatrije in ginekologije. Po njihovem bi ga bilo zanje smiselno uvesti ne glede na leto, v katerem je bila posamezna specializacija odobrena. Selektivno nagrajevanje specializantov lahko vodi do neželenih učinkov, kot je menjavanje specializacij, so še opozorili v zbornici.
