Otroci v Sloveniji niso zaščiteni pred nedopustno dolgim čakanjem na pregled in zdravljenje. Kardiološki pregledi otrok so glede na avgustovske podatke Nacionalnega inštitutu za javno zdravje (NIJZ) celo med storitvami, kjer so čakalne dobe med najbolj ekstremnimi v državi. Ob stopnji nujnosti zelo hitro, ki predvideva obravnavo v dveh tednih, otroci na omenjene prve preglede v povprečju čakajo 110 dni. Na NIJZ so izpostavili možnost, da bi otroke v javnem zdravstvu v prihodnje obravnavali prednostno. Na ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da razmišljajo o takšni spremembi. Roki, v katerih bi morali priti otroci na vrsto, bi bili ob takem ukrepu krajši kot za odrasle, Obravnave otrok pa bodo prihodnje leto med prioritetami, kjer bodo v celoti plačana vsa opravljena zdravljenja, je razvidno iz načrtov ministrstva za zdravje.
Otroci so ostali nezaščiteni
Po modelu prednostne obravnave bi se morali v zdravstvu, ko bi zboleli otroci, posebej potruditi za pravočasno zdravljenje, je mogoče razbrati iz predlogov NIJZ. Dopustne čakalne dobe so za otroke za zdaj določene enako kot za odrasle, vrste pa so občutno daljše kot pred pandemijo covida-19. Nedavno objavljena analiza NIJZ kaže, da so otroci ob stopnji zelo hitro na vrsto za revmatološki pregled v začetku leta 2019 prišli po dveh dneh, 1. januarja letos pa so čakali kar 59 dni. Čakanje je daljše tudi ob oznaki redno, je razvidno iz analize, ki jo je pripravila ekonomistka Marjeta Kuhar. Otroci so prvega januarja letos na redni revmatološki pregled čakali 129 dni, na začetku januarja 2019 pa 10 dni. Občutno so se čakalne dobe v tem obdobju podaljšale tudi pri nevroloških (z 19 na 99 dni), uroloških (s 27 na 120 dni) in alergoloških pregledih otrok (z 31 na 132 dni).
Na NIJZ so v analizi opozorili tudi na učinke ukrepov med pandemijo covida-19. Ti so, ugotavljajo, pomembno vplivali na dostopnost zdravstvenih storitev po vsem svetu in tudi v Sloveniji. Spomnimo, da med pandemijo otroci v slovenskem zdravstvu niso bili deležni posebne zaščite pred odpovedmi pregledov in zdravljenj. Drugače je med stavkami v zdravstvu. Otroci so v tem primeru uvrščeni med ranljive skupine, ki ne smejo ostati brez obravnave.
Zamuda lahko vpliva
na otrokov razvoj
Pediater Denis Baš se strinja, da bi morali odpravljanju predolgega čakanja otrok posvetiti posebno veliko pozornost. »Otrok se še razvija in raste. Zapis, da so otroci prioriteta, pa ne bo dovolj. To bo treba podpreti z ukrepi,« je poudaril. Po njegovi oceni bi se bilo smiselno posvetiti zagotavljanju dovolj velikega števila strokovnjakov na področjih, kjer je čakanje predolgo. Dober ukrep bi bilo tudi večje vlaganje v poglobljene obravnave, ki bi jih lahko opravili v osnovnem zdravstvu, je pristavil. Trenutno so posebej izstopajoče čakalne dobe v pedopsihiatriji in klinični psihologij, opaža sogovornik. »Otroci dobijo datum obravnave v letu 2025. V tem primeru bi bilo treba urgentno ukrepati.« Podobno je tudi pri čakanju na logopeda, je dodal Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Če otrok s težavami, ki vplivajo na njegov razvoj, pomoči ne dobi dovolj zgodaj, ima lahko zanj to dolgoročne posledice, je posvaril.
»Prav bi bilo, da bi bili otroci prioriteta,« je aktualnim idejam pritrdila tudi Nevenka Lekše, članica skupščine ZZZS iz vrst zavarovancev. Sedanje čakalne dobe so pri otrocih nesprejemljive že zaradi dolgotrajnih vplivov na njihovo prihodnje zdravje, je bila jasna. Možnost, ki jo omenjajo na NIJZ, je po njenem smiselna; hkrati bo treba resneje kot doslej pristopiti k odpravljanju čakalnih dob. »S pravo organizacijo dela bi naredili veliko. Postaviti pa je treba tudi realne normative dela,« je prepričana Lekše.
