Skrb vzbujajočo sliko, ki so jo napovedovali že začetni izidi prvega letošnjega razpisa za zdravniške specializacije, potrjuje tudi končno stanje prijav. V družinski medicini se število prijav ni povečalo, tako da je za sto mest prispelo komaj 27 vlog. V nekaterih zavodih se zato pojavlja bojazen, da bi lahko bilo še huje, kot kažejo te številke.
Učinki dodatkov
Prvotna »gneča« pri nacionalnem delu razpisa, kjer zdravniki niso vezani na posameznega delodajalca, se je nekoliko zmanjšala, je razvidno iz objave Zdravniške zbornice Slovenije. Za 13 tovrstnih mest je prijav zdaj 14. Pri prijavah, ki so namenjene posameznim zavodom, ostaja daleč najuspešnejši mariborski zdravstveni dom. Na deset mest se je na koncu prijavilo šest kandidatov, dva več kot prvotno. V veliki večini pa ostajajo mesta, predvidena za posamezne zdravstvene domove in s tem za točno določene predele države, nezasedena.
To se je zgodilo kljub interventnemu uvajanju 1000 evrov bruto mesečnega dodatka za zdravnike, za katere bo specializacija iz družinske medicine odobrena v letošnjem letu. Podobno kot pristopi prejšnjih vladajočih ekip, ki so stavile na finančne spodbude, tudi recept Golobove vlade za zdaj ni okrepil zanimanja za družinsko medicino.
»Rezultati mejijo na katastrofo,« ocenjuje direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar. S takim številom specializacij pri družinski medicini ne bo mogoče zagotavljati niti nadomeščanja upokojitev, je ocenil, kaj šele da bi lahko v tem delu zdravstva delovali dodatni timi. Število teh specializacij bi lahko bilo v resnici še manjše, kot kažejo objavljene številke, se boji Pintar. Med vlogami bi lahko bile namreč glede na opozorila iz nekaterih zavodov tudi take, ki so jih podali že obstoječi specializanti družinske medicine. V tem primeru je mogoča menjava, tako da od specializacije, povezane s konkretnim zavodom, specializanti preidejo na nacionalni nivo ali obrnjeno, je pojasnil Pintar. »Na ta račun lahko specializanti dobijo dodatna sredstva,« je spomnil na aktualne dodatke. Pri čemer je sedanja številka grozljivo nizka, tudi če bo pomenila zgolj specializante, ki se prvič odločajo za družinsko medicino, dodaja sogovornik. Spodbujanje k tej specializaciji bo treba zastaviti drugače kot doslej in o tem prej pazljivo razmisliti, je poudaril. Hkrati pa bi bilo treba po njegovem olajšati zaposlovanje zdravnikov iz drugih držav.
Poziv k administrativnim razbremenitvam
Zdravniško zbornico smo povprašali, koliko je bilo menjav znotraj specializacije družinske medicine, a ti podatki včeraj še niso bili znani. Jasno pa je, da se za vrsto zdravstvenih domov ni odločil niti eden od bodočih družinskih zdravnikov. Za družinsko medicino v ljubljanskem zdravstvenem domu, na voljo je bilo 18 mest, je prišla ena prijava. »Žal tudi ta razpis ponovno kaže na premajhno zanimanje za specializacijo iz družinske medicine, kar ne bo pokrilo kadrovskih potreb zaradi upokojevanja v prihodnjih letih,« ugotavljajo v zdravstvenem domu, ki ga vodi Antonija Poplas Susič. Ukrepov, s katerimi skušajo v zdravstveni dom pritegniti mlade zdravnike, so se lotili tudi sami, so zagotovili. Kljub temu so potrebne spremembe na nacionalni ravni, opozarjajo v zdravstvenem domu, ki ga je lani zapustilo 23 zdravnikov. Med ukrepi, za katere se zavzemajo, so administrativne razbremenitve osnovne ravni zdravstva. Tudi v urgentni medicini ostaja razkorak med potrebami in prijavami ogromen. Ob sedemnajstih mestih so vloge komaj tri, prav vse med njimi so povezane z urgentno medicino v UKC Ljubljana. Prijav za druge bolnišnice ni, čeprav so bila na primer samo za celjsko splošno bolnišnico razpisana štiri mesta.
Občutno več prijav, 21 za 24 mest, je v primeru pediatrije, kjer pa je tako kot v družinski medicini očitno, da se bodoči specialisti nočejo zavezati posameznemu zdravstvenemu zavodu. Za 12 prostih mest na nacionalnem delu, kjer se temu izognejo, je prispelo 17 prijav. Brez želene specializacije lahko tako ostanejo tudi nekateri diplomanti medicinskih fakultet, ki si želijo zdraviti otroke.
