Bioplinarno že leta najema firma, ki jo vodi njegova soproga in je od leta 2015 pobrala več kot 16 milijonov evrov državnih subvencij. To je le nekaj poudarkov, ki razkrivajo vpletenost Francija Matoza v slovensko bioplinarniško zgodbo, ki si zaradi svojih negativnih okoljskih in javnofinančnih učinkov zasluži vzdevek kmetijski TEŠ 6.
V elektrarnah izpuhtele desetine milijonov evrov
Razvpito bioplinsko mrežo z 21 elektrarnami je v letih 2009–2011 vzpostavila Skupina Keter. V njej so si glavne vloge razdelili Tom Begovič, Denis Bolčina, Marjan Kolar in Miran Hrženjak. V času, ko je po svetu že pustošila gospodarska kriza, sta NLB in NKBM radodarno kreditirali gradnjo elektrarn. Od približno sto milijonov evrov bioplinskih kreditov sta približno 30 milijonov evrov neposredno posodili Keterjevim »projektnim« družbam. Sistem se je začel naglo sesuvati, posojila se niso odplačevala, podjetja v mreži so spreminjala lastnike, imena in naslove, premoženje so pospravljali na varno. Nato je večina izpraznjenih podjetij pristala v stečaju, Begovič, Bolčina in Kolar pa v osebnem stečaju. Upniki v večini stečajnih postopkov niso prejeli niti evra.
Keterjevci so za gradnjo bioplinarne v Vučji vasi prejeli več kot 18 milijonov evrov posojil NLB. Banka je projekt mastno preplačala, njegova tržna vrednost je namreč znašala le 4,7 milijona evrov. »Odvečni« denar iz kreditov naj bi keterjevci nato oprali skozi pomožne firme. Ena takšnih je bila Probatio, skozi katero naj bi poniknilo 3.890.000 evrov. Elektrarno, ki je pričela obratovati leta 2011, je radodarno podprla tudi država z gradnjo daljnovoda, obenem je dopustila registriranje naprave, ki je omogočila črpanje bistveno višje državne subvencije.
NLB prodaja plinarno z 90-odstotnim popustom
Tri kredite NLB za gradnjo elektrarne v Vučji vasi bi moralo odplačati Keterjevo podjetje Biomasne storitve. Tega ni storilo, zato je banka januarja 2015 poslala podjetje v stečaj in prijavila več kot 18 milijonov evrov terjatev. Predsednik upniškega odbora je postal Franci Matoz, ki je tudi pravno zastopal to propadlo Keterjevo podjetje. Matoz je že od leta 2013 vezni člen med bankami in Keterjem. Tedaj je kot odvetnik zastopal upnico NKBM in dolžnika Begoviča, njega zastopa še zmeraj.
NLB ni nikdar prenesla terjatev do Biomasnih storitev na slabo banko. Delujočo bioplinarno, ki letno ustvari približno štiri milijone evrov prometa, je pripravljena prodati z 90-odstotnim popustom za 1,8 milijona evrov. Potencialnega kupca ni iskala daleč.
Za izvedbo nakupa so interesenti leta 2017 ustanovili slamnato podjetje Teratron Organica. Direktorski položaj je zasedel Igor Hrvatin, stari Matozov znanec in nekdanji tesni sodelavec nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča. Hrvatin je s Popovičem in Matozom pisal župansko zgodbo, po Popovičem porazu pa prestopil k novemu županu in obdržal mesto direktorja koprskega zdravstvenega doma. Pri Sberbank so kmalu najeli kredit v višini 1,8 milijona evrov. Kreditojemalec je bila odvetniška družba Francija Matoza. Še istega dne je denar posodila slamnatemu podjetju, ki je poprej prevzelo 18-milijonsko terjatev NLB do bankrotirane Keterjeve firme.
Sočasno je edini družbenik slamnatega podjetja postala dotedanja najemnica bioplinarne, družba Bio-Elekt. Zastopnica firme je Nataša Matoz, formalni lastnik pa Igor Hrvatin. Bio-Elekt je v obdobju 2015–2019 ustvaril 4,4 milijona prihodkov, od države pa je prejel še 16 milijonov evrov ekosubvencij za bioenergijo.
Skoraj tri leta kasneje načrtovani kupoprodajni posel še ni dokončan, štrene je namreč premešala agencija za energijo, ki je napovedala, da se bo v primeru nakupa na novo izračunala višina državne subvencije, in sicer sorazmerno glede na višino kupnine. Ključni vir prihodkov bi posledično občutno usahnil. Zanimanje za nakup bioplinarn po besedah stečajnega upravitelja Jožeta Podržaja sicer še zmeraj obstaja. Po njegovih besedah so interesenti iste vpletene (pravne) osebe.
Manj navdušeni pa so akterji pri pojasnjevanju motivov in ozadij svojih poslovnih potez. »Zakaj pa vam bi? Moja pravica je, da se ne vtikate v moje osebne zadeve,« je dejal Franci Matoz, hišni odvetnik Janeza Janše in SDS. Hrvatin se je odgovorom na Dnevnikova vprašanja izmaknil.
