Potem ko je v državnem zboru novembra lani z zgolj 24 prejetimi poslanskimi glasovi od zahtevanih 46 pogorela kandidatura Antona Ropa, ki ga je za novega guvernerja Banke Slovenije proti željam koalicije predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar, je pred predsednico zahtevna naloga poiskati novega kandidata. Novega imena tokrat ne išče na podlagi poziva, temveč se je odločila za novega kandidata. V uradu predsednice pravijo, da bodo naslednji krog pogovorov s poslanskimi skupinami opravili v drugi polovici januarja. Do takrat velja dogovor, da postopka izbora kandidata javno ne komentirajo.
Neuradno se v javnosti omenja, da naj bi bila kandidatka Petra Senkovič iz Evropske centralne banke (ECB), kar so v uradu predsednice že zanikali. Po naših neuradnih informacijah so se pri Nataši Pirc Musar o njej pozanimali šele po tem, ko je v medijih zakrožilo njeno ime, dlje od tega naj pogovori ne bi stekli. Na Erjavčevi si sicer želijo, da bi bilo naslednje ime tako za novega guvernerja kot varuha človekovih pravic na mizi poslancev že na redni seji konec meseca. Tudi v Banki Slovenije upajo, da bo imenovanje guvernerja rešeno v čim krajšem možnem času, saj je sodelovanje pri odločitvah s področja denarne politike za Slovenijo izjemnega pomena.
Na mizi več imen
V uradu predsednice so sicer konec lanskega leta zatrdili, da novega kandidata še ni izbrala. Po naših informacijah končne odločitve še vedno ni, naj bi pa bil narejen ožji izbor, pri čemer obstaja možnost, da bi poslancem v pogovorih predsednica republike predstavila več imen. Koalicija je doslej vztrajala pri državni sekretarki na ministrstvu za finance Saši Jazbec, ki jo je predlagal nekdanji finančni minister Dušan Mramor, javno pa jo je v imenu koalicije večkrat podprl tudi premier Robert Golob. V poslanski skupini največje koalicijske stranke na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če predsednica tudi v drugo ne bi predlagala Jazbečeve, odgovarjajo, da morajo najprej videti novo ime.
Dosedanji guverner Boštjan Vasle je medtem v sredo že zaključil šestletni mandat na čelu Banke Slovenije. Vodenje slovenske centralne banke bo po prvem neuspešnem izboru njegovega naslednika začasno prevzel namestnik guvernerja in viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Po dosedanji praksi ECB bo predstavnik Banke Slovenije vabljen na seje sveta ECB, kjer pa ne bo imel glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike, so v sporočilu za javnost pojasnili v centralni banki.
Zahtevna politična matematika
V koaliciji čakajo tudi na ime kandidata za novega varuha človekovih pravic. Na poziv predsednice je prispelo 12 prijav, med katerimi sta tudi aktualni varuh Peter Svetina in nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer. Nataša Pirc Musar je decembra sporočila, da bo za varuha izbrala tri ali štiri osebe, izmed teh pa bodo nato izbirali poslanci. Po informacijah N1 je predsednica republike poslanskim skupinam nakazala, da so v njenem ožjem izboru aktualni zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, direktorica PIC Katarina Bervar Sternad, diplomat Andraž Zidar in nekdanja poslanka, zdaj pa državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. Prva izbira predsednice je neuradno Katarina Bervar Sternad, saj da je najboljša po merilu strokovnosti, ki ga kot najpomembnejšega pri tovrstnih izbirah poudarjajo v uradu.
Pravnici, ki PIC vodi od leta 2010, je predsednica republike predlani podelila priznanje za delo na področju človekovih pravic. Politična matematika ji sicer ni naklonjena. Kandidat za novega varuha mora namreč v državnem zboru zbrati dvotretjinsko večino oziroma najmanj 60 glasov. Da bi direktorica PIC prepričala SDS in NSi, je malo verjetno. Na podporo na desnici bi po drugi strani lahko računal Lobnik, čemur v prid govori to, da je bil za drugi mandat imenovan leta 2021 v času Janševe vlade. Po drugi strani je zanj pod vprašajem podpora Svobode, saj se je lani recimo zapletel v spor z Golobovo vlado zaradi zmanjšanja sredstev za delovanje urada zagovornika načela enakosti.
Predsednico republike poleg zgodbe z guvernerjem in varuhom človekovih pravic čaka še postopek za imenovanje novega sodnika na sodišču EU, nato pa bodo na vrsti ustavni sodniki; dvema namreč mandat poteče novembra. Številni naši sogovorniki so ob tem nezadovoljni nad trenji med uradoma premierja in predsednice republike, ki zavirajo postopke v državi. Na stanje odnosov kaže tudi odsotnost predstavnikov vlade med predsedničinim nagovorom konec minulega leta v DZ. Ministri so dobili navodilo, naj se ga ne udeležijo.
