Ko migrant prispe v Slovenijo in zaprosi za mednarodno zaščito, se njegov status spremeni v prosilca za azil. Če v treh mesecih ne dobi odgovora ministrstva za notranje zadeve (MNZ) glede podane prošnje, lahko zaprosi za potrdilo o dostopu do trga dela, se zaposli in se začne samostojno preživljati. Kot je povedal Miha Blažič iz nevladne organizacije Ambasada Rog, se je na tak način več sto prosilcev za azil vključilo na trg dela in se hitreje osamosvojilo ter integriralo v družbo. »Vlada je leta 2023 prav zaradi boljše in hitrejše integracije ter s tem povezanih pozitivnih učinkov skrajšala obdobje čakanja na delovno dovoljenje z devetih na tri mesece,« je dodal. Zdaj pa v Ambasadi Rog opozarjajo, da je ministrstvo čez noč spremenilo politiko podeljevanja potrdil o dostopu do trga dela.
Če ni dokumenta, ni dovoljenja in ni dela
V Ambasadi Rog so v začetku tedna zapisali: »S tem tednom je MNZ prenehalo izdajati potrdila o dostopu do trga dela prosilcem za azil, ki nimajo originalnih dokumentov. Tako se je prvič v zgodovini azila v Sloveniji zgodilo, da je bila komu vloga zavrnjena na tej podlagi.« To pomeni, da prosilci za azil, ki ministrstvu ne morejo pokazati nobenega uradnega dokumenta in s tem dokazati svoje istovetnosti, ne dobijo dokumentov oziroma potrdila, s katerim bi lahko začeli v Sloveniji delati in se integrirati.
Po besedah Mihe Blažiča so bili prosilci za azil doslej obravnavani kot specifična skupina ljudi, ki so bili v svojih državah preganjani in si zato, če nimajo pri sebi dokumentov, teh tudi ne morejo pridobiti. Dokumente pogosto izgubijo med begom, lahko jim jih zasežejo tihotapci ali celo policisti. »Zakon o mednarodni zaščiti predvideva, da se lahko istovetnost prosilcev ugotavlja tudi na druge načine. Bodisi s fotokopijo ali fotografijo dokumentov, z različnimi certifikati in drugimi dokazili,« je povedal. Na tej osnovi se je nato izdalo azilno izkaznico, ki jo prosilci za azil potrebujejo za vse nadaljnje postopke, tudi pri zaposlitvi, podaljšujejo pa jo na vsake tri mesece. Zdaj pa naj bi ministrstvo od prosilcev za azil zahtevalo, da svojo istovetnost izkažejo z dokumentom. Če tega ne storijo, jim ne podelijo ne azilne izkaznice ne potrdila o dostopu do trga dela. »Ker je bilo doslej povsem jasno, da gre za specifiko, se prosilcem nikoli ni odrekalo dostopa do trga dela, na potrdilih pa je bilo zgolj zavedeno, ali je istovetnost potrjena z originalnim dokumentom ali ne,« je še povedal Blažič.
Po neuradnih informacijah naj bi notranje ministrstvo odvzelo azilno izkaznico in s tem potrdilo o dostopu do trga dela tudi vsem tistim prosilcem za azil, ki so v Sloveniji že vrsto let, imajo redno delovno mesto in so v našo družbo dobro integrirani. »To v praksi pomeni, da bo nekaj sto že zaposlenih prosilcev za azil izpadlo iz sistema socialnega zavarovanja in ne bodo mogli nadaljevati dela, tudi če imajo pogodbo za nedoločen čas in že več let plačujejo davke ter prispevke,« je bil jasen Miha Blažič iz Ambasade Rog.
Ministrstvo obtožbe zanika
S temi informacijami smo seznanili ministrstvo za notranje zadeve, kjer pa vse obtožbe zanikajo. Zapisali so: »Na ministrstvu za notranje zadeve prakse izdajanja potrdil nismo spreminjali, zato navedbe ne držijo.« Dodatno opozarjajo, da pri ugotavljanju istovetnosti prosilca smiselno uporabljajo določbe zakona o tujcih, ki v 97. členu določa, da tujec dokazuje svojo istovetnost s tujo potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, v kateri je fotografija in na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. Zatrjujejo tudi, da se istovetnost tujca s fotokopijo ali sliko dokumentov ne more šteti za izkazano.
Miha Blažič pa poudarja: »Ministrstvo za notranje zadeve je desetletja izdajalo prosilcem za azil delovna dovoljenja in je imelo za to vso potrebno zakonsko podlago. Spremenila pa se je politika ministrstva, ki se je odločilo z notranjimi navodili odrezati prosilce za azil od trga dela tako, da se je naslonilo na bolj restriktivno branje istih zakonov. Njihov interes ni ugotavljanje istovetnosti prosilcev, koncept istovetnosti uporabljajo za to, da prosilci ne bi mogli delati.« Povedano drugače. S tem ko ministrstvo prosilcu za azil odvzame azilno kartico, mu odvzame tudi potrdilo o dostopu do trga dela. Posledično se prosilec ne more zaposliti, zato je prisiljen pot nadaljevati drugam oziroma si delo poiskati v drugi državi.
