Upravna sodnica Petra Stanonik Bošnjak, ki ji sodniška funkcija miruje od leta 2016, ko se je skupaj s soprogom, evropskim sodnikom za človekove pravice Markom Bošnjakom in otroki preselila v Strasbourg, pred vrhovnim sodiščem izpodbija sklep sodnega sveta, s katerim ji je slednji naložil, da preneha opravljati delo kot samostojna podjetnica. V nasprotnem primeru ji bo avtomatično prenehala sodniška funkcija. Kot je razvidno iz javnih evidenc, je sodnica Stanonik-Bošnjakova junija 2019 v Sloveniji odprla Poslovno svetovanje Petra Stanonik Bošnjak, s. p., kot samostojna podjetnica pa dela predvsem za nogometno zvezo Uefa. Tam je trenutno podpredsednica skupine, ki nadzoruje finance evropskih klubov (Club financial control body). Uefo sicer vodi priznani slovenski odvetnik Aleksander Čeferin, v odvetniški pisarni Čeferinovih in partnerjev pa je bil pred odhodom v Strasbourg zaposlen tudi Marko Bošnjak.
Prepoved kakšne
koli pridobitne dejavnosti
Ko je leta 2021 izvedela, da Petra Stanonik Bošnjak opravlja delo kot samostojna podjetnica, je predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan na sodni svet naslovila pobudo, da se opredeli do njenega ravnanja. Zakon o sodniški službi namreč sodnikom prepoveduje opravljanje kakršne koli gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti. Sodni svet je aprila letos ugodil pobudi predsednice upravnega sodišča ter z osmimi glasovi za in dvema proti Stanonik-Bošnjakovi prepovedal služenje denarja v času, ko ji sodniška funkcija miruje. Kot je včeraj na sodišču pojasnil predstavnik sodnega sveta, odvetnik Andrej Razdrih, tudi med mirovanjem funkcije ostaja sodnica, tako da zanjo veljajo omejitve, ki se nanašajo na sodniško funkcijo.
Sodničina zastopnica, odvetnica Eva Planinc Omerzel iz odvetniške družbe Čeferin, je petčlanskemu senatu vrhovnih sodnikov zakonodajo tolmačila drugače, in sicer je poudarila, da prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti za Petro Stanonik Bošnjak ne velja, saj če kot sodnica med mirovanjem funkcije ne more uživati pravic sodniške funkcije, zanjo ne morejo veljati niti obveznosti. Po njenem mnenju bi v nasprotnem primeru zakonodaja posegla v sodničino pravico do svobode dela, pravice v zvezi z vzdrževanjem mladoletnih otrok in druge pravice, tako da bi bil takšen zakon bržkone protiustaven.
Sodnica le na papirju
Petra Stanonik Bošnjak je senatu opisala svojo dilemo, ko se je odločala, ali naj s štirimi tedaj mladoletnimi otroki (trije so danes že študenti) leta 2016 sledi možu v Strasbourg, za kar so se nazadnje tudi odločili. Na sodišču so ji odobrili mirovanje sodniške funkcije, po približno letu in pol pa se je začela v Franciji zanimati, kaj bi lahko delala, ter se prijavljati na različne projekte. Sodelovati je začela tudi z Uefo. Najprej na podlagi avtorske pogodbe, nato pa se je izkazalo, da bo zanjo davčno ugodneje, če odpre s. p. Omejitev, vezanih na njeno sodniško funkcijo, se je zavedala, vendar je mislila, da ne sme početi zgolj tistega, kar bi sramotilo sodniško funkcijo. Povedala je, da od slovenske države med mirovanjem sodniške funkcije – v nasprotju s partnerji diplomatov – ni dobila ničesar, prav tako pa ji ni zadostovalo, da ima zgolj privilegije od moževe službe (evropski sodniki za človekove pravice prejemajo plačo okoli 20.000 evrov na mesec, dodatek za stroške bivanja ter druge dodatke, vezane tudi na njihovo družinsko stanje), temveč je želela delati.
Na vprašanje poročevalca senata Mateja Čujoviča je Petra Stanonik Bošnjak potrdila, da svojega s. p. še vedno ni zaprla, na vprašanje Razdriha, ali se ji ni zdelo problematično, da kot sodnica hkrati postaja s. p., pa je pojasnila, da »se je na prvo žogo pojavilo tudi to vprašanje«. Vendar je ob tem dodala, da je šlo za specifično situacijo, v kateri je devet let sodnica le na papirju.
