Kalvarija žrtev sprevrženega ravnanja nekdanjega jeseniškega ravnatelja, olimpijca in smučarskotekaškega funkcionarja, ki mu sodijo zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnice, naj bi v torek dobila epilog. Predlagana kazen tožilstva – tri leta in deset mesecev zapora – močno razburja javnost.
Na kranjskem okrožnem sodišču bodo predvidoma v torek izrekli kazen nekdaj uglednemu Kranjskogorčanu, ki se je lani poleti v nemilosti pristojnih organov in javnosti znašel zaradi spolnega napada na desetletno deklico, s katero je živel v družinski skupnosti. Kot smo poročali že pred novim letom, je obdolženi očitke državnega tožilstva, ki je zanj predlagalo tri leta in deset mesecev zaporne kazni, priznal, a se še vedno zavzema za znižanje kazni.
Tako kot skrbno varovana kazenska preiskava obdolženca in pred javnostjo zaprt prvi del predobravnavnega naroka bo tudi torkov drugi del postopka potekal brez navzočnosti javnosti. Sodnik Uroš Ferjan je v sodno dvorano poleg obdolženca in njegovega zagovornika povabil tudi priče, za katere obdolženec meni, da mu bodo pomagale dokazati olajševalne okoliščine, medtem ko pooblaščenka žrtve in mama zlorabljene deklice na obravnavo vnovič nista vabljeni, zato na njej ne bosta smeli prisostvovati. Sodnik je namreč tudi tokrat zavzel stališče, da oškodovanka ni stranka v postopku, kar pa po mnenju pooblaščenke oškodovanke ni stalna praksa slovenskih sodišč. Po zaslišanju prič bo sledil narok za izrek sankcije, pri čemer bo imel sodnik dve možnosti: ali bo kazen izrekel takoj ali pa si bo za razmislek in razglasitev sodbe, ki bo javna, vzel do tri dni časa.
Za vedno zaznamovana žrtev
Na naše vprašanje, kaj meni o tem, da je sodnik glede obeh predobravnavnih narokov odredil, da oškodovanka ni stranka v postopku, nam je nekdanja državna tožilka in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer odgovorila, »da je imel sodnik za to verjetno razloge«. O odsotnosti oškodovanke na obravnavi pa je povedala, da je ta povezana z njeno zaščito, saj so mladoletni otroci po novem že na samem začetku preiskave zaslišani v hiši za otroke, kar zanje predstavlja primernejše okolje, kot so bile nekoč sodne dvorane.
»Otrok, mlajših od 15 let, se na glavnih obravnavah nikoli ne zaslišuje. Pogovor z njimi se v prijazni sobi hiše za otroke posname, pri čemer je otrok v enem prostoru sam s strokovnjakom, v drugem prostoru pa so uradne osebe, ki lahko postavljajo vprašanja. Otrok jih ne vidi, kar je velik napredek v praksi prijaznejših zaslišanj, žrtvi spolnega napada pa se v hiši za otroke ponudi tudi psihološka pomoč. Seveda ima otrok uradnega pooblaščenca oziroma odvetnika, ki ves čas skrbi za njegove interese, tudi za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka,« je povedala Vlasta Nussdorfer.
Kot je poudarila, so mladoletne žrtve kaznivih dejanj že tako za vedno zaznamovane in si dodatnih sodnih in medijskih travm ne zaslužijo. »Seveda pa so nekateri obtoženci, zlasti če so javne osebe, bolj zanimivi za medije in s tem za javnost. Vedno pa je treba pomisliti na njihove prav nič krive otroke. Tudi v tujini je glavni cilj postopkov zaščita mladoletnih žrtev spolnih zlorab. Prav zato smo uvozili tako imenovani islandski model hiše za otroke in sprejeli ustrezen zakon, da so lahko prostori zaživeli v praksi. Cilj je zgolj eno zaslišanje (če je le mogoče), brez travmatiziranja otrok ter soočenja s storilcem in uradnimi osebami, pa tudi s takojšnjo psihosocialno pomočjo,« je še dodala Vlasta Nussdorfer.
Strokovne nepravilnosti policistov
»Zelo bi me presenetilo, če bi uspelo obdolžencu predlagano kazen še znižati. Čeprav naj bi zatrjeval, da obstajajo olajševalne okoliščine, ki da jih želi dokazati z izjavami svojih prič, menim, da je predlagana zaporna kazen za priznanje krivde že v osnovi zelo nizka,« pravi pooblaščenka oškodovanke Sanja Sega. Poudarila je, da gre za desetletno deklico, ki bi se morala v družinski skupnosti počutiti varno, zato gre pri storilcu za bolj malo olajševalnih okoliščin. »Razumem razburjenje mamice oškodovanke, ki je pričakovala več od postopka. Tudi sama sem imela v preteklem obdobju 'lažje primere', v katerih so si storilci prislužili višje kazni. Žal je tako, da ne obstaja kazen, ki bi lahko zadovoljila oškodovance. Teh nič ne potolaži in nič jim ne vrne stanja pred storitvijo kaznivega dejanja,« je še dodala Sanja Sega.
Spomnimo, da se je kalvarija nesrečne žrtve in njene mame, nekdanje partnerice obdolženca, začela predzadnji dan lanskega šolskega leta, ko se je desetletna deklica glede sprijenega ravnanja maminega partnerja končno zaupala mami. Ta je takoj podala kazensko prijavo in se z vsemi svojimi otroki izselila iz hiše obdolženca v drug kraj, zaradi česar storilec kaznivega dejanja ni pristal v priporu, ampak so mu izdali zgolj ukrep prepovedi približevanja žrtvi. Glede izvajanja kontrole tega ukrepa je izredni nadzor nad delom kranjske policijske uprave, ki ga je lani po medijskem poročanju in ogorčenju javnosti odredil notranji minister Boštjan Poklukar, pokazal ugotovljene strokovne nepravilnosti pri delu policistov policijske postaje Radovljica.
