Slovenski škofi, med njimi vsi ordinariji z nadškofoma Zoretom in Cviklom na čelu, pomožna škofa Anton Jamnik in Franc Šuštar ter upokojeni škof Metod Pirih, bodo prihodnji teden pristojnim v rimski kuriji poročali o položaju slovenske Cerkve, njenih težavah, napredku in izzivih.
Od ponedeljka do sobote bodo predvidoma obiskali osem kongregacij, med njimi za škofe, za kler, za nauk vere in za katoliško vzgojo, tri papeške svete in dva dikasterija – za služenje celostnemu človeškemu razvoju ter za laike, družino in življenje. Srečali se bodo tudi z državnim tajnikom Parolinom in s kardinalom Rodetom. Maševali bodo v kar štirih rimskih bazilikah.
Obisk kot izraz pokorščine in hvaležnosti
Med pomembne obveznosti sodita obisk grobov sv. Petra in Pavla in srečanje s papežem; oboje zahteva kanon 399. Po duhovni plati je obisk, ki ga je v tej obliki z odlokom določil že Pij X. leta 1909, izraz vdanosti, pokorščine in hvaležnosti apostolskemu sedežu za pomoč pri vodenju krajevne Cerkve.
Kako dolgo bo četrtkovo srečanje s papežem Frančiškom, ni znano. Poznavalci pravijo, da glede tega papež vedno preseneča: lahko je obisk hiter in vljudnosten, lahko pa tudi zelo temeljit in vsebinski. Načeloma škofi pričakujejo, da jih bo spodbudil pri njihovem delu in utrdil v veri. Pa tudi »opomnil«, če bo treba, kot je za radio Ognjišče dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Naši viri pravijo, da se ne bo mogoče izogniti pogovoru o finančnem zlomu mariborske nadškofije in počasnem odpravljanju posledic; v Mariboru z veliko težavo uresničujejo zaveze, ki so jih dali bankam. V zvezi s tem je pomenljivo, da bo od upokojenih škofov, ki imajo še funkcijo v Cerkvi, na obisk odpotoval le upokojeni koprski škof Pirih. Škofi Stres, Turnšek in Uran bodo ostali doma.
Vrsta razlogov za zapozneli obisk
V oči bode dejstvo, da so zadnji tak obisk slovenski škofi opravili že davnega leta 2008. Po kanonskem pravu morajo škofi ta obisk opraviti vsakih pet let. A ker kanon 399 obenem določa, da čas in način izvedbe obiska določi Sveti sedež, praksa nekoliko odstopa od zapisanega v zakoniku. Za neevropske škofe na primer velja, da lahko na pet let pisno poročajo o stanju v škofiji, v Rimu pa se lahko zglasijo na deset let. Zakaj je tudi v primeru Slovenije preteklo deset let od zadnjega obiska, ni povsem jasno.
»Na to vprašanje lahko kompetentno odgovori samo Sveti sedež. Dejstvo pa je, da je v vmesnem obdobju odstopil papež Benedikt in bil izvoljen papež Frančišek. Zaradi tega je prišlo do odloga obiskov ad limina skoraj vseh škofovskih konferenc,« pojasnjuje generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec. Poleg tega, poudarja, papež Frančišek v svetem letu usmiljenja ni sprejemal obiskov ad limina. Nekateri drugi cerkveni viri zapozneli obisk povezujejo tudi s finančnim zlomom mariborske nadškofije, izredno upokojitvijo škofov Krambergerja in Urana ter odstopom mariborskega in ljubljanskega nadškofa sredi leta 2013.
Kaj bodo škofi povedali v Rimu?
»Sogovornike bodo škofi seznanili s položajem Cerkve v Sloveniji. Izpostavili bodo nerešena vprašanja med Cerkvijo in državo, vlogo Cerkve na področju vzgoje in izobraževanja ter skrbi za kulturno dediščino. Govor bo tudi o pomenu dela z mladimi in družinami, vlogi Karitasa pri skrbi za uboge, begunce in zasvojene ter o pomanjkanju duhovnikov,« našteva Tadej Strehovec. Zlasti pomanjkanje duhovnikov postaja v slovenski Cerkvi velik problem. Škofi ga rešujejo s pomočjo laikov, prostovoljcev, s tesnim sodelovanjem župnij in njihovim združevanjem oziroma reorganizacijo; ta na primer že poteka v koprski škofiji. »Ne morem poslati novega duhovnika v župnijo, če ga nimam,« pravi Cvikl. Nadškof Stanislav Zore k temu pristavlja, da je v Sloveniji vendarle še vedno en duhovnik na 1300 do 1400 ljudi. Marsikje po svetu pa se mora z enim duhovnikom zadovoljiti tudi po petnajst tisoč ljudi in več.
Papež bi lahko dal nov zagon spravi
Obisk v Rimu bo tudi priložnost, da škofi papeža Frančiška znova povabijo na obisk v Slovenijo. »A če hočemo, da pride, se je treba na obisk duhovno pripraviti, v ta namen pa moramo poiskati razlog, neki dogodek ali dogajanje, ob katerem bi se ljudje poenotili, papež pa bi nas v tem podprl in spodbudil,« je zagato glede papeževega obiska v intervjuju za radio Ognjišče razložil nadškof Cvikl. Po mnenju nadškofa Zoreta bi bil lahko tak dogodek povezan z razglasitvijo svetniškega kandidata za blaženega ali pa s procesom slovenske sprave, ki kljub vsemu napreduje. »Papež bi ji lahko dal nov zagon,« je dejal.
