Revidirana uredba o živem srebru, ki prinaša prepoved uporabe in izvoza amalgama za zobozdravstvo z naslednjim letom, je zdaj veljavna. Za države EU, ki se spremembam ne bodo zmogle pravočasno prilagoditi, so sicer predvideli možnost odstopanja do konca junija 2026. Med članicami, ki si želijo odloga in bi rade takoimenovane sive zalivke obdržale dlje, je tudi Slovenija.
Iščejo dodatne ekipe in denar
Na ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da bo država zaprosila za odlog. Verjetno je sicer, da se bo pravica do belih zalivk za del prebivalstva razširila z naslednjim letom. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pričakujejo spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ob katerih bodo bele zalivke za ljudi do 26. leta na voljo najkasneje od januarja naslednje leto, za ostale pa najkasneje do 1. julija 2026. Bele zalivke so bile že doslej namenjene otrokom, ki so mlajši od 15 let, pa tudi za nosečnice, doječe matere in ljudi, ki so jih potrebovali na najbolj vidnih zobeh.
Ukinjanje amalgama v zobozdravstvu držav EU je bilo sprva predvideno do leta 2030, a so ta rok kasneje po dogovoru med evropskim parlamentom in svetom EU skrajšali. Slovenija je vseskozi izražala zadržke glede zgodnejšega ukinjanja amalgama v zobozdravstvu. V zdravstvenem resorju so opozarjali na zamudnejšo uporabo drugih materialov pri zalivkah, pa tudi na to, da bo poleg dodatnega osebja zobozdravstvo ob odpravljanju amalgama potrebovalo občutno več denarja. Lani so ocenili, da Slovenija ne bo mogla zagotoviti dovolj sredstev za pospešeno prepoved uporabe amalgamov. V slovenskem javnem zdravstvu so sicer že doslej načrtovali postopno ukinjanje. Po nedavnih ocenah ZZZS bo treba zaradi opuščanja amalgama v zobozdravstvo vključiti do 50 dodatnih timov, obenem pa bo mu treba nameniti dodatnih 16 milijonov evrov na letni ravni. Stroški se bodo med drugim povečali tudi zaradi dražjih materialov, ki bodo nadomestili amalgam.
Pomisleki glede ukinjanja amalgama so se doslej pojavljali tudi v vrstah zobozdravnikov. Ob tem so izpostavljali, da bi bilo treba za dostopnejše zobozdravstvo vanj vključiti znatno več dodatnih ekip, kot jih omenjajo zdravstvene oblasti. V odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije so med drugim posvarili, da bi se lahko dostopnost za paciente ob odpravljanju amalgama zmanjšala.
O izjemah bo tehtal zobozdravnik
Uredba prinaša pomemben premik pri varovanju zdravja ljudi, ki je dober tudi za okolje, so ta teden poudarili na Evropski komisiji. Kljub temu, da v zalivkah živega srebra v prihodnje praviloma ne bo več, pa bodo še vedno mogoče tudi izjeme. Amalgamske zalivke bodo lahko zobozdravniki na primer še vedno uporabili, kadar bodo ocenili, da je to pri posameznem pacientu nujno potrebno. Spomnimo, da je odpravljanje amalgama v zobozdravstvu povezano tudi s konvencijo o omejevanju uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin Minamata, ki so jo sprejeli Združeni narodi.
