Nesreča se je v obliki točonosne supercelične nevihte 7. junija zgrnila nad poslopje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. »Mislim, da so me iz službe klicali okoli 17.30 in mi sporočili: Vsepovsod nam teče noter,« se spominja Smiljan Kramberger, vodja upravljanja letališča. Kot oreh debela toča je na več kot tisoč kvadratnih metrih strehe zdrobila sintetično tesnilno folijo.
»Folija je v minulih letih postala trda in krhka kot steklo,« je pojasnil Kramberger. Zakaj je strešni material v razmeroma kratkem času – objekt je bil predan v uporabo leta 2012 – tako zelo dotrajal? »Ne vem, vsekakor se to ne bi smelo zgoditi,« je odvrnil. »Dejstvo je, da streha starega terminala ne zamaka. Tam je folija še elastična.«
Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, je imelo možnost, da bi takoj po točonosni nevihti naročilo interventno popravilo strehe, objekt je navsezadnje zavarovan za tovrstne škodne dogodke. Storilo ni nič. Upravljalec letališča je zato streho zasilno prekril s folijo in jo obtežil s peskom. Improvizirani zaščitni ukrep ne učinkuje. Folijo odkrije že nekoliko močnejši sunek vetra. Ko Orehovo vas prečka nevihtna vremenska fronta, se voda steka po vseh etažah letališkega poslopja, celo v kleti je mokro. Zaposleni jo zbirajo z vedri, samokolnicami, z vsemi mogočimi posodami. Razmočena tla čistijo s sposojenimi vodnimi sesalniki. Sizifovo delo.
Strop v avli terminala za prihode je že »zacvetel« po celotni površini. Da bi voda lažje odtekala, je upravnik najel dvigalo in v suhomontažne plošče udaril več lukenj. Ukrep je bil nujen, po ocenah strokovnjakov se je namreč v izolaciji nakopičilo že toliko vode, da je bila ogrožena statika konstrukcije. Povedano drugače: če voda ne bi odtekla, bi se lahko streha zrušila. Opomba: letališče deluje, v stavbi se ves čas zadržujejo ljudje.
Kramberger je prepričan, da je gmotna škoda večmilijonska, saj bo treba zamenjati celotno streho in vse pod njo, vključno s sanacijo in zamenjavo suhomontažnih sistemov, strojnih in električnih inštalacij. K sreči jim je uspelo s folijami pravočasno zaščiti računalnike, rentgene, tekoče trakove za prtljago in drugo najbolj vredno letališko opremo. Sogovornik ves čas razmišlja, kako bi lahko, vsaj začasno, ustavil zamakanje. Rešitev je našel v Kidričevem. Tam so streho tovarne Boxmark Leather uspešno pokrpali s paroprepustno folijo. Ministrstvo je seznanil s to rešitvijo. Odgovora ni prejel.
Kdaj bo ministrstvo za infrastrukturo popravilo streho? In zakaj ni tega že storilo? »Zagotavljati moramo transparentno in gospodarno porabo javnih sredstev, kar vpliva na časovno dinamiko izvedbe,« so nam odgovorili z ministrstva in zatrdili, da so že pristopili k obnovi mariborskega letališča. »Pripravljajo se popisi del in potrebni ukrepi ter pridobiva ustrezna dokumentacija, nato bo treba izpeljati postopke naročil ter izvesti sanacijo,« so zapisali.
Ministrstvo: Kasnejše nevihte niso povzročile dodatne škode
V svojem odgovoru je ministrstvo zapisalo presenetljivo trditev, da kasnejša deževja niso povzročila dodatne škode na objektu in opremi. In dodalo, da točne informacije o skupni oceni škode in celotnem obsegu sanacije nimajo, ker ni bilo mogoče opraviti podrobnega pregleda stanja na terminalu. »Letališče v vmesnem času deluje normalno, vendar v omejenem obsegu. V času izvajanja del zaprtje letališča ni predvideno,« so še sporočili.
Kramberger je zaposlen v državni Družbi za razvoj infrastrukture (DRI), ki od leta 2019 upravlja mariborsko letališče. Upravljanje je bilo sprva napovedano kot začasno, saj je DRI vskočila kot zasilna rešitev, potem ko je koncesionarsko razmerje enostransko prekinila družba Aerodrom Maribor v lasti kitajskih vlagateljev. Država je morala zagotoviti neprekinjeno delovanje letališča vsaj do novembra 2021, sicer bi morala vrniti 10,54 milijona evrov, s katerimi je Evropska unija sofinancirala sanacijo starega in gradnjo novega potniškega terminala. Pogodba poteče konec leta. Kaj bo ministrstvo storilo potem?
Sedem milijonov davkoplačevalskih evrov za upravljanje
»O nadaljnjih načrtih za zdaj ne moremo povedati nič konkretnega,« so odgovorili. »Ministrstvo je naklonjeno kakršni koli pobudi za oživitev tega letališča, tako za tovorni kot potniški promet, zato v tej smeri vodi aktivnosti in dogovore z različnimi akterji, vendar za zdaj žal še ni mogoče govoriti o konkretnem zanimanju.«
Upravljanje mariborskega letališča je državo od leta 2019 do konca leta 2023 stalo skoraj sedem milijonov evrov. Lani je državni DRI za obratovanje letališča izplačala 1,95 milijona evrov. DRI je v Orehovi vasi ustvarila nekaj več kot 508.000 evrov prihodkov.
