Zveza Nato je tudi pred tokratnim vrhom članic v Washingtonu objavila rezultate letne raziskave o javnem mnenju med prebivalci držav članic glede različnih vidikov članstva v severnoatlantskem zavezništvu. Slovenija se še naprej pri vseh kriterijih uvršča med države, v katerih imajo prebivalci največ pomislekov do članstva v zvezi Nato in njenih politik.
Samo 58 odstotkov vprašanih bi na referendumu glasovalo za to, da država ostane članica Nata, kar je najmanj med vsemi članicami. Slovenija je povsem na repu tudi po deležu tistih, ki menijo, da članstvo v zavezništvu zmanjšuje nevarnost napada na državo. Tako pri nas meni polovica vprašanih, v preostalih članicah je takih v povprečju 63 odstotkov. Nova raziskava prav tako kaže, da so Slovenci še naprej izrazito nenaklonjeni povečevanju obrambnih izdatkov.
Da bi bilo treba ohraniti ali celo zmanjšati raven trošenja za te namene, meni kar 61 odstotkov vprašanih, povečanje izdatkov podpira zgolj 27 odstotkov vprašanih. Manj naklonjeni povečanju izdatkov so le še Islandci.
Prav tako med Slovenci ni večinske podpore nadaljnji vojaški in drugi pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Slovenija se s tega vidika umešča v spodnjo petino držav. Da je treba Ukrajini zaradi vojne z Rusijo še naprej pomagati, meni 47 odstotkov državljanov, 46 odstotkov pa jih temu nasprotuje. Anketno vprašanje je sicer zastavljeno nerodno, saj sprašuje o podpori nasploh, ne pa specifično o vojaški, humanitarni ali, na primer, finančni pomoči.
Skrb zbuja tudi podatek, da kar 65 odstotkov slovenskih anketirancev ne zaupa poročanju medijev o vojni v Ukrajini. Da prikazujejo resnico o vojni v Ukrajini, meni le 29 odstotkov vprašanih, kar je še manj kot lani. Kar 49 odstotkov prebivalcev članic Nata sicer ne zaupa poročanju medijev o vojni v Ukrajini.
Ljudje skeptični, koalicija pa odpira denarnico
Medtem ko so prebivalci Slovenije v primerjavi s prebivalci drugih članic še naprej nadpovprečno skeptični do različnih vidikov članstva v zavezništvu, vlada Roberta Goloba krepi obrambni proračun države. Letos predvideni proračun ministrstva za obrambo prvič v zgodovini države znaša več kot milijardo evrov, od tega znaša proračun generalštaba Slovenske vojske slabih 830 milijonov evrov. Za primerjavo: obrambni proračun je leta 2020 tehtal dobrih 500 milijonov evrov.
Obrambni izdatki so se v nekaj letih podvojili in se bodo do leta 2030 po načrtih še povečevali, saj se je vlada zavezala, da bo do takrat obrambne izdatke povečala na dva odstotka BDP. Lani je ta cilj na ravni Nata dosegla približno tretjina članic. Projekcije sicer kažejo, da bo letos Slovenija za obrambo namenila okoli 1,3 odstotka BDP, kar jo uvršča na rep držav članic.
Ob tem gre pričakovati nove zaveze glede nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Odhajajoči generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je že pred vrhom Nata v Washingtonu napovedal, da bo zavezništvo prihodnje leto Ukrajini po načrtih namenilo za 40 milijard evrov vojaške pomoči. Želja je, da bi pomoč postala sistemska na letni ravni.
V Delu so sicer v teh dneh poročali, da se Slovenija pripravlja, da bi v naslednjih letih Ukrajini namenila od 80 do 100 milijonov evrov vojaške pomoči letno. Ta znesek pomeni kar desetino obrambnega proračuna. V časniku navajajo, da »po informacijah virov blizu slovenski delegaciji v Washingtonu Ljubljana s tem zneskom nima težav«.
