Informacijska pooblaščenka je dostavnima podjetjema Woltu in Glovu izdala globi zaradi kršitve zakona o varovanju osebnih podatkov dostavljalcev. Sporne so identifikacijske številke, ki so jih morali nekaj mesecev nositi ljubljanski dostavljalci hrane. Dostavljalci so identifikacijske številke na torbah začeli nositi kot rezultat dogovora med Mestno občino Ljubljana in Woltom ter Glovom iz avgusta 2022. Takrat so predstavniki občine skupaj s predstavniki obeh podjetij pojasnili, da so oznake namenjene zagotavljanju večje varnosti v središču mesta in odgovornemu ravnanju označenih dostavljalcev. Občani bi tako dostavljalce, ki kršijo cestne predpise, lahko prijavili na osnovi identifikacijske številke, podjetji pa bi lahko primerno ukrepali zoper kršitelja. Informacijska pooblaščenka je že lani odredila umik identifikacijskih številk zaradi suma, da so neskladne z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Avgusta lani je bila obema družbama izrečena odločba, v kateri je pooblaščenka ugotovila kršitev. Z odločbo se je začel še prekrškovni postopek in obe družbi sta v začetku maja prejeli globi. Pri tem so pojasnili, da so identifikacijske številke uvedli brez privolitve posameznikov, prav tako po njihovi oceni takšno oštevilčenje med drugim ni bilo nujno za izvajanje storitve. Podjetji prav tako razpolagata z GPS-podatki dostavljalcev, zato po mnenju pooblaščenke ni potrebe, da nosijo še številke, saj bi za to potrebovali utemeljen razlog, da dostavljalcev ne morejo nadzirati na drugačen način. Obe podjetji sta prisotni po številnih, tudi milijonskih mestih po svetu. Kot smo že poročali, pa so bile številke za boljši nadzor samo na torbah ljubljanskih dostavljalcev.
Sodno varstvo in globa
Glovo, ki se je vmes umaknil s slovenskega trga, je prejel globo v višini 3250 evrov, ki je že pravnomočna. Wolt pa je za globo v višini 17.000 evrov vložil napoved za sodno varstvo. Iz pisarne pooblaščenke so pojasnili, da mora pooblaščenka zdaj pripraviti daljšo obrazložitev, na osnovi katere lahko družba vloži zahtevo za sodno varstvo. Višina globe za kršitev splošne uredbe o varstvu podatkov se med drugim določa tudi na podlagi določenega deleža letnega prometa. Za Glovo je neuradno veljalo, da je imel manjši tržni delež od tekmeca, in razlika v globi zaradi enakega prekrška verjetno potrjuje to domnevo. Glovo je sicer zoper odločbo lanskega avgusta sprožil tožbo na upravnem sodišču, so še sporočili iz pisarne informacijske pooblaščenke. Glovo je izhod iz Slovenije napovedal konec aprila, globo so prejeli sedmega maja, tri dni kasneje pa so prenehali poslovati v Sloveniji.
Wolt: Postopek še traja
»Postopek je še vedno v teku, zato ga ne moremo komentirati,« so sporočili iz Wolta. Pri tem so dodali, da so v primeru identifikacijskih številk dostavnih partnerjev delovali v skladu z lokalno zakonodajo in s predpisi o varstvu osebnih podatkov. »Identifikacijske številke smo prav tako sprejeli v dogovoru z Mestno občino Ljubljana in na pobudo številnih prebivalcev,« so še sporočili v podjetju in dodali, da bodo še naprej delovali v skladu z vsemi lokalnimi zakoni in predpisi.
Ljubljanski župan Zoran Janković nam je sporočil, da ni seznanjen z vsebino odločbe, vendar je bil po njegovi oceni ukrep koristen za povečanje varnosti v mestu. »Identifikacijske številke so bile res rezultat dogovora z občino in še vedno trdim, da se je s tem zmanjšalo število kršitev dostavljalcev. Odločitev vseh organov, tudi informacijske pooblaščenke, spoštujemo. Občina ni imela vpogleda v varovanje osebnih podatkov, kot razumem, pa so bili podatki od številk namenjeni podjetju in ne posameznikom,« je komentiral župan.
Ministrstvo in nevladniki postopek pozdravljajo
Do uvedbe identifikacijskih številk je bilo že na začetku kritično ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve. »Po mnenju vodstva ministrstva je bil ukrep oziroma dogovor občine MOL in podjetij Glovo in Wolt o tem, da dostavljalci hrane v Ljubljani nosijo identifikacijske številke, neustrezen in do teh prekarnih delavcev tudi žaljiv,« so razvoj dogodkov komentirali na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve. Dodali so še, da so tovrstni delavci že tako ranljivi in socialno nezaščiteni in da potrebujejo ukrepe, ki jih ščitijo, ne še dodatno izpostavijo.
»Glavno sporočilo kaznovanja obeh podjetij se mi zdi v zavržnosti pravno spornega dogovarjanja javnih oblasti in zasebnih podjetij, pri katerih skušajo oblasti ugajati svojim volilcem, podjetja pa ohraniti svoj položaj na trgu,« pa je postopek komentiral Domen Savič z inštituta Državljan D, ki se ukvarja s področjem človekovih pravic v informacijski dobi in pozdravlja postopek pooblaščenke. »Bizarno se mi zdi, da po eni strani ljubljanske mestne oblasti na tak protipraven način pogojujejo delovanje zasebnih podjetij, po drugi strani pa lahko na primeru občinskih nadzornih kamer v Mestni občini Ljubljana vidimo, kako prikrito in netransparentno deluje občina sama, saj ima Ljubljana več kot šeststo nadzornih kamer, katerih namen je nejasen, občina pa tudi zelo površno vodi evidence dostopa do posnetkov in njihovo koristnost,« je še povedal Savič, ki sicer v okviru projekta Panoptikon opozarja na problematiko videonadzora v Sloveniji.
