Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava je tretji največji zakupnik državnih zemljišč. Obdeluje 2059 hektarjev, lani pa je zanje plačalo 349.230 evrov ali 170 evrov na hektar. To podjetje skladu ne plačuje zakupnine kot drugi zakupniki, ampak tako imenovano uporabnino. Zakupna pogodba mu je namreč 31. decembra 2021 potekla, sklad pa mu je ni podaljšal. To je po navedbah nekdanje direktorice Irene Majcen storil zato, ker kmetom, katerih zemljišča so po arbitražnem sporazumu ostala na hrvaški strani meje, ni hotel prepustiti 84 hektarjev državnih zemljišč, ki jim jih je Republika Slovenija morala zagotoviti. Večinski lastnik KG Lendava Jožef Magyar ves čas ponavlja, da je bila težava zgolj v tem, da so ti kmetje sami določili, katera zemljišča hočejo, in izbrali najboljša.
Velikanski naval na zemljo
O tem zemljiškem sporu so odločala tri sodišča (okrajno, višje in vrhovno) in razsodila, da je bila prekinitev zakupne pogodbe zakonita. Tako bo sklad zemljišča, ki jih je doslej obdelovalo podjetje KG Lendava, dal ponovno v zakup. Ponudbo namerava objaviti še ta mesec, naval na zemljo pa je velikanski. Lendavski kmetje s podporo župana Janeza Magyarja ter ob asistenci politikov SDS in SLS pritiskajo na sklad in kmetijsko ministrstvo, naj to zemljo prepustita družinskim kmetijam z območja Lendave. S spremenjenim pravilnikom o oddaji kmetijskih zemljišč v zakup zato niso zadovoljni. Zahtevajo, da ga sklad razveljavi in napiše na novo, začetek postopka oddaje prostih zemljišč v zakup pa preloži na zimski čas, ko je na kmetijah manj dela, da se bodo lahko kmetje pripravili na razpis.
Najbolj jih moti vsebina 6. člena, ki določa, da mora imeti bodoči zakupnik stalno bivališče oddaljeno manj kot 30 kilometrov zračne linije od zemljišča, ki ga sklad ponudi v zakup. Občina Lendava zahteva, da se ta razdalja skrajša na manj kot petnajst kilometrov zračne linije. To se jim zdi z ekološkega, ekonomskega in trajnostnega vidika bolj smiselno. S tem bi, tako menijo lendavski župan, preprečili, da zakupnik postane nekdo, ki je od občine Lendava oddaljen več kot petnajst kilometrov. Lendavski kmetje in župan predlagajo dodaten pogoj, da bi se lahko za zakup prostih državnih zemljišč potegovali zgolj tisti, ki so bili na dan prenehanja zakupne pogodbe med skladom in KG Lendava, to je 31. decembra 2021, lastniki sosednjega zemljišča, njihovo stalno bivališče pa je od zemljišča, ki bo predmet zakupa, oddaljeno manj kot petnajst kilometrov zračne linije.
Pravilnika ne
nameravajo razveljaviti
Sklad smo vprašali, ali bodo sledili navedenim zahtevam lendavskih kmetov in župana Janeza Magyarja. Iz njihovega odgovora izhaja, da pravilnika o oddaji kmetijskih zemljišč v zakup ne bodo razveljavili in še enkrat spreminjali. »Sklad bo sledil pogojem za zakup kmetijskih zemljišč, določenim v pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč ter v zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Kakršnih koli sprememb, ki bi pomenile odstopanje od sprejetega pravilnika oziroma ZKZ, sklad ne more upoštevati,« so poudarili in napovedali, da bodo zemljišča, ki ji je doslej obdelovalo KG Lendava, v ponovni zakup ponudili predvidoma še ta mesec.
Del teh zemljišč, 22 hektarjev, je sklad konec lanskega leta prodal podjetju Skrinja BB, katerega lastnik je eden najbogatejših Slovencev Boštjan Bandelj. To podjetje je pred dnevi naznanilo, da bo na njih postavilo rastlinjake za pridelavo zelenjave. Gre za dve parceli v Žitkovcih v občini Dobrovnik, ki ju je Skrinja BB kupila za nekaj manj kot 2,2 milijona evrov. Na skladu so za Dnevnik poudarili, da je bil to njihov peti najdonosnejši zemljiški posel doslej, za prodajo pa so se odločili zato, ker je občina Dobrovnik tem zemljiščem spremenila namembnost iz kmetijskih v stavbna. »Če bi ostala kmetijska, jih sklad ne bi prodajal, saj skladno s svojo razvojno strategijo prednostno prodaja stavbna zemljišča,« so zagotovili.
