V vladni strategiji je znanje slovenskega jezika prepoznano kot prvi pogoj uspešnega in učinkovitega vključevanja tujcev v slovensko družbo, zato vključuje prenovo javno veljavnih programov, vzpostavitev novih programov za učenje jezika ter povečanje števila ur in kadrov, ki te programe izvajajo. Tujci, ki živijo v Sloveniji, pa menijo, da je stanje na področju učenja slovenskega jezika kljub novi strategiji še vedno slabo, zato so pripravili javno pobudo in peticijo za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika ter jo včeraj javno predstavili. Kot so dejali predstavniki migrantov, je znanje slovenskega jezika zanje ključno za to, da bi lahko postali enakopravni državljani.
Dvanajst zahtev
Migranti so na podlagi lastnih izkušenj spisali dvanajst zahtev, katerih uresničitev bi omogočila hitrejšo in učinkovitejšo integracijo. Z njimi bi radi opozorili predvsem na sistemske pomanjkljivosti pri učenju slovenskega jezika. Želijo si, da bi bil postopek, ki jih pripelje do začetka učenja jezika, hitrejši. »Tečaje slovenščine želimo začeti hitreje po prihodu v Slovenijo, saj nekateri na prosta mesta čakamo tudi od enega do štirih let,« so povedali. Ob tem je treba poudariti, da dovoljenje za vpis v tečaj dobijo na upravni enoti, te pa si za pripravo papirja vzamejo zakonsko najdaljši dovoljeni čas.
Migranti izpostavljajo, da tisti, ki prihajajo iz neslovansko govorečih držav EU, potrebujejo bistveno več ur slovenščine kot ljudje iz slovanskih jezikovnih okolij. Marsikateri tujec iz neslovanskega okolja pogosto tudi ni pismen v latinici, kar predstavlja še dodatni izziv. Zato predlagajo prilagojene tečaje glede na državo izvora. Želijo si tudi manjših in bolj homogenih skupin ter več poudarka na konverzaciji, predvsem pa dodatne ure za utrjevanje snovi pred izpitom. Kot velik problem izpostavljajo primanjkljaj učbenikov in drugih gradiv za tujce, ki so pogosto tudi zastareli. Največji problem vidijo v presledkih med tečaji. »Da bi ohranili pridobljeno znanje, moramo biti redno izpostavljeni poslušanju, govorjenju, pisanju, branju in slovnici jezika, ki se ga učimo,« so dejali. Zato si želijo, da bi tečaj potekal vsaj štirikrat na teden in da bi nadaljevanje učenja jezika na višji ravni sledilo takoj po zaključku prejšnje stopnje.
Znanje slovenskega jezika
je osnovna dobrina
Avtorji in podporniki pobude si želijo, da bi vlada prisluhnila tistim, ki so dejansko vpeti v sistem, in da bi ob naslednji strategiji njihove predloge tudi upoštevala. Navsezadnje morajo tujci v Sloveniji znanje jezika izkazovati pri podaljševanju stalnih in začasnih dovoljenj za prebivanje, pri sprejemu v državljanstvo in ob prijavi kot iskalci zaposlitve. Znanje jezika na višji ravni pa je pomembno za vse tiste, ki bi radi opravili strokovni izpit. Kot je povedal eden od predstavnikov migrantov: »Trenutno nam postopki učenja jezika od pridobitve dovoljenja za vpis, samega tečaja do izpita itn. samo podaljšujejo čas, ko bi se že lahko uspešno integrirali v družbo in začeli živeti.« Javno pobudo in dvanajst zahtev so migranti pripravili v okviru projekta BODE+, v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta GetCoheSive. Cilj peticije je zbrati čim več podpisov državljank in državljanov, da bo javna pobuda slišana tudi v parlamentu Republike Slovenije.
