Pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij se nagibajo k sklepni fazi. Vlada Roberta Goloba si je sicer še spomladi obetala, da bi dokončni in celovit dogovor s sindikalisti dosegla do konca junija. Cilja ni dosegla. Po današnjih krovnih pogajanjih se je vendarle ustvaril vtis, da sporazum ni daleč.
Če je bila na preteklih sestankih zaznana živčnost, občasno so bili toni tudi povišani in precej pesimistični, je bilo tokrat vzdušje boljše. »Danes je prevladovalo prepričanje, da je svetloba, ki jo vidimo, res konec tunela in ne vlak,« je bil slikovit predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je postalo prevladujoče spoznanje, da časa zmanjkuje.
»Če želimo izpeljati reformo in jo uveljaviti s 1. januarjem 2025, nam ostaja malo časa,« je ugotavljal tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Zato so si v vladni pogajalski skupini zastavili cilj, da bi do prihodnjega četrtka dosegli točko preboja. »Potem bi preverili, ali je tisto, kar vidimo, res luč na koncu tunela.«
Ključnih sedem dni pogajanj
Naslednjih sedem dni bo torej ključnih? »Ne vem, ali bodo ključni, zagotovo pa bodo zelo pomembni,« je odgovoril Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja. »Če je cilj, da bi nov plačni sistem stopil v veljavo s 1. januarjem 2025, je časa izjemno malo.« V prihodnjih sedmih dneh si bodo prizadevali doreči temeljna pogajalska področja, med drugim uvrstitev delovnih mest na plačnih lestvicah po posameznih stebrih, obdobje uveljavitve zvišanj plač in njihovo bodoče sistemsko usklajevanje z inflacijo. »Ta poglavja je treba nujno zapreti,« je opozoril Počivavšek. Po počitnicah bi nato dorekli najzahtevnejše točke. »Te se praviloma razrešuje na koncu pogajalskega procesa. In pri teh pogajanjih ni nič drugače,« je razložil.
»Zavedam se, da hudič tiči v podrobnostih,« mu je prikimal Boštjančič. »Nihče ne skriva, da se je v zadnjem desetletju nakopičilo ogromno težav. Strinjamo se tudi v tem, da nam vseh ne bo uspelo odpraviti. Ampak ključno je, da se poskušamo čim bolj uskladiti in doseči dogovor še pred dopustom.«
Več denarja tistim, ki bodo odpravljali zaostanke
Minister je sindikalistom na kratko predstavil tudi ozadje interventnega zakona, ki ga je v torek, po sestanku koalicijskih partnerjev, napovedal podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Zakon naj bi razreševal problem čakalnih vrst na upravnih enotah.
Napoved zakona je vznemirila Sindikat državnih organov Slovenije, ker naj bi posegal v doseženi stavkovni sporazum, ki ga je v torek sprejelo 18 upravnih enot. »V isti sapi, ko naj bi se sporazumeli, daš malo korenčka, potem pa že groziš z gorjačo,« je bil ogorčen predsednik sindikata Frančišek Verk. Ministrstvo za delo je zatem sporočilo, da interventni zakon, ki ga pripravlja ministrstvo za javno upravo, ne vsebuje ukrepov omejevanja pravice do stavke.
Minister Boštjančič je razložil, da želi vlada z interventnim zakonom doreči način nagrajevanja tistih zaposlenih na upravnih enotah, ki bodo v zaostrenih razmerah delali več in bodo pomagali odpravljati zaostanke, predvsem na področju delovnih dovoljenj za tujce.
