Pred letom je zaživel pravilnik o poklicnih boleznih. Ta določa tako poklicne bolezni kot med drugim tudi postopek njihovega ugotavljanja. Koliko je bilo oddanih vlog za ugotavljanje poklicne bolezni, koliko delavcev je bilo pri tem uspešnih in katera bolezen se jim je priznala, nam je pojasnila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ), prof. dr. Metoda Dodič Fikfak. »Če se primerjamo s povprečjem v državah Evropske unije, bi morali potrditi od 800 do 1000 poklicnih boleznih na leto, a smo od 117 vlog v enem letu le dve, skupno pa do danes tri, torej v dobrem letu,« razkriva statistiko zdravnica. Zakaj tako nizka številka? Po njenem mnenju odgovor tiči v še vedno premajhni ozaveščenosti, predvsem pa v strahu pred delodajalčevimi posledicami. »Ko pridemo na ogled delovnih mest, denimo v proizvodnjo, nas tam pričaka vodstvo v spremstvu pravnika. Delodajalci z nami sodelujejo, a se zgodi, da nas sprejmejo, kot da smo inšpekcija, ki je prišla preverjat, ali so naredili kaj narobe. Namesto da bi v nas videli svetovalca, ki svetuje, kako 'ozdraviti' delovno mesto, da bodo delavci čim dlje zdravi, učinkovito delali, in ko bodo šli v pokoj, kakovostno živeli, in da ne bodo še drugi delavci zboleli.« Da se okrepi ozaveščenost, bodo jeseni na KIMDPŠ začeli kampanjo.
V tujini med poklicnimi boleznimi naglušnost, astma in bolezni kože
Primerjava z evropskimi državami postreže še z enim zanimivim podatkom. Po besedah Dodič-Fikfakove so pri nas delavci vlagali vloge za ugotavljanje bolezni, ki v tujini niso pogoste. Tako je bila večina vlog za ugotavljanje sindroma karpalnega kanala. Na njegov nastanek pa ne vpliva samo delo, temveč več dejavnikov, ki imajo lahko večjo vlogo kot samo delo, od dednih dejavnikov, debelosti, poškodb do zdravil, ki zadržujejo vodo. Od treh priznanih poklicnih bolezni je bila ena sindrom karpalnega kanala, dve pa povezani s prizadetostjo komolca in ramenskega sklepa, ki sodita v sindrom čezmerne obremenitve. Medtem ko v drugih državah EU med poklicnimi boleznimi prevladujejo naglušnost, astma in bolezni kože.
O usodi delavca, pri katerem so ugotovili poklicno bolezen, sogovornica pojasni, da mu jo prizna tudi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, če mu jo je že predhodno priznala interdisciplinarna skupina strokovnjakov, in odloči, ali je zaradi poklicne bolezni tudi delovni invalid, delodajalec pa ga lahko na osnovi tega premesti na ustrezno delovno mesto. A pod pogojem, da mu je ta možnost na voljo. »A kljub poklicni bolezni ni nujno, da je delavec zaradi nje postal invalid. Ne glede na to, ali ima priznano invalidnost ali ne, ima pravico do stoodstotnega plačanega bolniškega dopusta, če je bil na bolniški zaradi poklicne bolezni. To pravico bi moral imeti tudi, če bi stoodstotno nadomestilo uveljavljal za nazaj. Ker še ni take prakse, ne vem, ali se bo to tudi izvajalo,« še pojasni sogovornica.
Seznam se lahko dopolnjuje
Seznam poklicnih bolezni ni dokončen. Pred kratkim se je prvič po sprejetju pravilnika sestal razširjeni strokovni kolegij za medicino dela. Na njem so obravnavali predlog za razširitev seznama z dvema novima predlogoma poklicnih bolezni. Ena bolezen je posttravmatska stresna motnja, ki nastane pri prvih posredovalcih, kot so gasilci, policisti, vojaki in reševalci, ki sodelujejo na primer pri najtežjih nesrečah. Drugi predlog pa je povezan s kožnim rakom, ki nastane pod vplivom sončnih žarkov – ultravijoličnega sevanja. Temu so izpostavljeni gradbeni delavci, prometni policisti, ribiči, solinarji, kmetje, vrtnarji … Če bo kolegij predloga sprejel, ju bodo posredovali ministrstvu za zdravje, ta se bo nato odločil, ali ju bo vključil na seznam poklicnih bolezni.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sta si za sprejetje pravilnika prizadevala več kot 30 let. V zvezi z njim se v Obrtni-podjetniški zbornici Slovenije strinjajo, da mora biti področje poklicnih bolezni ustrezno urejeno, vendar pa bi bilo po njihovem mnenju treba pri ugotavljanju poklicne bolezni delodajalcu omogočiti pomembnejšo vlogo. »Ena najbolj nevralgičnih točk pravilnika je vsekakor ta, da pravilnik ne dopušča možnosti pritožbe delodajalca ali kakega drugega pravnega sredstva zoper ugotovitev interdisciplinarne skupine o potrjenem obstoju poklicne bolezni,« poudarijo.
Krepi se pomen varnosti in zdravja pri delu
Ob tem spomnijo, da jim je ministrstvo za zdravje prisluhnilo v pobudi, v kateri so se zavzemali, da na predlog delodajalca, ne po uradni dolžnosti, interdisciplinarna skupina strokovnjakov v postopku ugotavljanja poklicne bolezni opravi ogled delovnega mesta, delovnih prostorov in delovnega okolja pri delodajalcu. »Dokaz, da je takšna aktivna vloga delodajalcev pozitivna, izhaja posredno tudi iz poročila KIMDPŠ in njihove ocene, da je sodelovanje z delodajalci dobro in da se z ogledi delovnih mest neposredno krepita pomen varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu ter spoznanje, da naloga skupine ni ugotavljanje odgovornosti delodajalca za nastanek poklicne bolezni, ampak izboljšanje delovnih pogojev in preprečevanje nastanka poklicnih bolezni,« sporočajo iz Obrtne-podjetniške zbornice Slovenije.
