Kmalu za tem, ko smo lani spomladi poročali o uničujočem revizijskem poročilu računskega sodišča o učinkovitosti sistema okoljskih dajatev za rabo vode, so na KPK prejeli prijavo z očitki, na katere smo opozorili tudi v Dnevniku: da ministrstvo za naravne vire in prostor ne pobira nadomestila za uporabo vode od vseh uporabnikov, ki so to nadomestilo dolžni plačevati, to pa naj bi povzročilo veliko oškodovanje državnega proračuna; da ministrstvo za naravne vire in prostor 18 let ni sprejelo podzakonskih predpisov s tega področja niti ni izvrševalo zahtev računskega sodišča; ter da s svojo neaktivnostjo na tem področju izkrivlja konkurenco.
S KPK so včeraj sporočili, da so zaključili obravnavo te problematike in da so zaradi zaznanih korupcijskih tveganj na vlado naslovili pobudo, naj poskrbi za ureditev dajatev za rabo vode in gospodarno porabo sredstev sklada za vode. Na KPK so tako z včerajšnjo objavo potrdili, kar je na področju upravljanja voda znano že dolgo: da je sistem plačevanja dajatev za rabo vode pomanjkljiv, proračun vodnega sklada manjši, kot bi bil, če teh pomanjkljivosti ne bi bilo, ter da se sredstva iz tega sklada – ki bi jih lahko porabili za protipoplavne ukrepe, oskrbo s pitno vodo ali čiščenje odpadnih voda – porabljajo netransparentno in arbitrarno.
Dve desetletji nepravilnosti
Ugotovitve KPK torej vsebinsko ne prinašajo bistveno novega, a potrjujejo dolgoletne sistemske pomanjkljivosti. V svojih ugotovitvah se med drugim sklicujejo na revizijska poročila računskega sodišča, kjer na enake pomanjkljivosti – denimo nepregledno porabo sredstev vodnega sklada – opozarjajo že skoraj dve desetletji. Računsko sodišče namreč učinkovitost upravljanja sredstev vodnega sklada preverja že od njegove ustanovitve. Leta 2013 je tako na primer v reviziji izvajanja zakona o vodah v letih 2009 in 2010 ugotavljalo, da se v vodni sklad niso vplačevali vsi prejemki, »poraba sredstev pa ni temeljila na vnaprej določenih ciljih, merilih in prioritetah za določitev projektov, ki se financirajo iz sklada za vode, zaradi česar niso izvedeni ustrezni ukrepi urejanja vodotokov in s tem niso ustrezno zmanjšane posledice naravnih nesreč«. Povedano drugače: ker sistem dopušča arbitrarno in negospodarno porabo denarja iz sklada za vode, v Sloveniji niso bili izvedeni ustrezni ukrepi urejanja vodotokov, prebivalci pa zato nismo ustrezno zaščiteni pred poplavami. Kljub večkratnim opozorilom računskega sodišča nobena vlada v zadnjih dveh desetletjih teh pomanjkljivosti ni odpravila.
Na KPK tako danes ugotavljajo podobno: »Komisija je zaznala, da poraba sredstev, zbranih v skladu za vode, ni urejena dovolj transparentno in ciljno usmerjeno glede na dejanske potrebe oziroma obstoječe protipoplavne načrte in ukrepe. Zato bi bilo nujno oblikovati celovite in natančne kriterije za gospodarno in učinkovito financiranje protipoplavnih ukrepov in protipoplavne infrastrukture na vseh nivojih, s čimer bi se izboljšala tako preventivna dejavnost kot pripravljenost države na posledice poplav, hkrati pa bi se naslovila tudi sistemska korupcijska tveganja, ki spremljajo upravljanje porabe namenskih sredstev.«
Nepobrane dajatve
Podobno kot zadnja revizija računskega sodišča so na KPK pomanjkljivosti prepoznali tudi pri zbiranju dajatev, ki se stekajo v vodni sklad. Na komisiji so ugotovili, da v nasprotju z imetniki koncesij, ki plačujejo za izkoriščanje vodnih virov, imetniki vodnih dovoljenj dajatev za vodno pravico ne plačujejo, saj za to ni ustreznega zakonskega predpisa. Ob tem so tudi sami izpostavili, da so pristojni kljub opozorilom vsa ta leta stali križem rok. Navedli so, da so bili pristojni s problematiko seznanjeni, a kljub temu niso »pripravili niti začasnega režima, ki bi za plačila imetnikov vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja veljal v prehodnem obdobju«, niti se niso lotili novelacije zakona o vodah, ki bi uzakonil trajnejšo rešitev.
Na KPK so na vlado naslovili pobudo, naj poskrbi za ureditev dajatev za rabo vode in gospodarno porabo sredstev sklada za vode ter v šestih mesecih od prejetja pobude komisijo tudi obvesti o izvedenih ukrepih. Na ministrstvu za naravne vire in prostor se na ugotovitve KPK še niso odzvali.
