V zdravstvenih ustanovah prebivalcem v vročih dneh svetujejo, kako omiliti škodljive učinke visokih temperatur. Obenem v nekaterih primerih tudi sami priznavajo, da del njihovih prostorov še ni ustrezno klimatiziran. Ponekod gre tudi za prostore, kjer bivajo bolniki, v starejših stavbah pa sobe večkrat hladijo posredno, s hodnika.
Na bolje, a z izjemami
V UKC Ljubljana so v preteklosti večkrat izpostavljali zagate s hlajenjem svojih starih stavb, kjer je težavnejše tudi iskanje rešitev. Tokrat so spomnili, da se je v prenovljene prostore negovalne bolnišnice, ki so tudi klimatizirani, minuli teden za 18 mesecev že preselila tamkajšnja infekcijska klinika. Ta bo sicer kasneje dobila nove prostore. Izboljšave si med drugim obetajo tudi od aktualne energetske sanacije, del v primeru tamkajšnjega hospitala in prenove urgentnega kirurškega bloka. Pri načrtovani energetski sanaciji nove porodnišnice in pri novi gastroenterološki kliniki so v fazi priprave dokumentacije, med dolgoročnimi ukrepi pa napovedujejo celovito energetsko sanacijo bolnišnice Petra Držaja in stavbe stare travme. »Za zdaj v UKC Ljubljana še ni bilo izrazitih težav z vročino, saj je bil dvig temperatur minuli teden razmeroma kratkotrajen,« dodajajo. Ko bo znova bolj vroče, bodo prezračevali ponoči, podnevi pa bodo pozorni na senčenje prostorov in zapiranje oken.
V UKC Maribor so klimatizirali veliko večino prostorov, so pojasnili. Med izjemami so nekateri prostori, kjer ne zdravijo pacientov, ali pa gre za začasne selitve oddelkov, kjer klimatizacijo še urejajo. »Še vedno se sicer najde kakšna ambulanta, bolniška soba ali delovna soba zdravnikov, ki prav tako ni klimatizirana,« ne skrivajo.
Odprta vrata sob
V celjski splošni bolnišnici so klimatizirani vsi bolnišnični oddelki v novejšem delu. Tam je urejeno tudi centralno prezračevanje, so izpostavili, bolnišnica pa ima obenem nov izolacijski ovoj z novo fasado in novim stavbnim pohištvom, s katerim dosegajo boljšo toplotno izolacijo. Centralno prezračevanje in klimatizacija prostorov sta urejena tudi v novi bolnišnični stavbi, kjer gre za nadomestno gradnjo. V starem delu bolnišnice, kjer centralne klimatizacije ni, so doslej po drugi strani vgradili okoli 300 »split« klimatskih naprav. Na oddelkih s temi klimami praviloma ohlajajo hodnike: »Na tak način posredno, ob odprtih vratih, ohladimo tudi bolniške sobe.«
V vseh oddelkih, ki so namenjeni hospitalizaciji pacientov, so nameščene klimatske naprave, so sporočili iz novomeške splošne bolnišnice. Nivo klimatskih sistemov je sicer različen, so dodali. S centralnim sistemom je opremljenih okoli 70 odstotkov omenjenih površin, v drugih primerih gre za lokalne naprave po hodnikih oddelkov.
Ogroženim prebivalcem bi prišli prav ohlajeni prostori
Za starejše in kronične bolnike je lahko poletna vročina nevarna, je spomnila Martina Horvat, strokovnjakinja za patronažno zdravstveno varstvo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Starejši, ki živijo sami, svoje bivališče praviloma hladijo na tradicionalne načine, je spomnila. To na primer storijo z zračenjem ob urah, ko je manj vroče, a se ob visokih poletnih temperaturah njihovo zdravje kljub temu marsikdaj poslabša.
Brez pretiravanja s fizičnimi napori
»Veliko je prebivalcev s kroničnimi ranami, ki imajo v vročini še več težav kot sicer,« ugotavlja sogovornica. Poletno vreme, še zlasti med vročinskimi valovi, lahko dodatno načne tudi zdravje ljudi z drugimi kroničnimi boleznimi in stanji. Starejše je treba obenem včasih spodbuditi, da popijejo dovolj tekočine, dodaja strokovnjakinja.
Dobro pa je tudi paziti, da se nekatere njihove tegobe ne poslabšajo s prevelikim vnosom tekočine, je poudarila Martina Horvat, ki se je s starejšimi in kroničnimi bolniki vrsto let srečevala kot patronažna medicinska sestra. »Opozoriti jih je smiselno, naj se v vročini ne lotevajo nalog, ki zahtevajo več fizičnega napora,« je dodala.
Premalo možnosti za preventivne obiske
Patronažne medicinske sestre so ob obiskih pacientov sicer pozorne na vse te okoliščine, poudarja Martina Horvat, a pri njihovem delu prevladujejo kurativne obravnave. Teh zdravstvenih delavcev je v številnih krajih daleč premalo, za preventivne obiske pogosto ni dovolj možnosti. V zdravstvu tako nujno ne vedo, v kakšnih okoliščinah živijo nekateri starejši in kronični bolniki, ki bivajo sami in bi jih bilo ob vročinskih valovih prav tako smiselno obiskati.
Pri pomoči starejšim v obdobjih zelo visokih ali zelo nizkih temperatur ter drugih okoliščin, ki zanje predstavljajo posebej veliko težavo, bi bilo smotrno po oceni Martine Horvat povezati različne službe, lokalne skupnosti, civilno zaščito in nevladne organizacije. Za potrebe prebivalcev, ki so v takih situacijah posebej ranljivi, bo mogoče na tak način namreč poskrbeti bolje. »Smiselno je pripraviti jasen načrt, obenem pa določiti ohlajene prostore, kamor se bodo lahko med najhujšo vročino umaknili najbolj ogroženi prebivalci,« je poudarila. Pri tem bi se lahko na primer zgledovali po avstrijski Koroški, kjer so letos prvič aktivirali načrt za zaščito pred vročino, je ponazorila.
