»V Sloveniji je pričakovati povprečen pridelek, muhasto vreme ob žetvi pa utegne povzročiti padec kakovosti glede na pričakovanja pridelovalcev,« nam je v trenutku, ko kombajni po ječmenu že intenzivno žanjejo tudi pšenico, pojasnil Ben Moljk z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS).
Rdeče številke drugo leto zapored?
Predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Borut Florjančič je nedavno poudaril, da so pridelovalci pšenice, upoštevaje razliko med lastno ceno, ki jo na podlagi stroškov pridelave izračuna KIS, in doseženo povprečno odkupno ceno v času žetve, lani na hektar ustvarili več kot 500 evrov izgube. Podoben črni scenarij naj bi se jim obetal tudi letos. KIS je namreč maja objavil prvo napoved lastne cene letošnjega pridelka pšenice, ki naj bi znašala 256 evrov za tono (brez spravila slame).
Toda gibanje borznih cen kaže, da bodo pridelovalci zanjo iztržili občutno manj. Iz podatkov tržnih poročil Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja izhaja, da so v rekordnem letu 2022 kmetje ob žetvi za tono pšenice v povprečju dobili okoli 336 evrov, lani pa 196 evrov. »Po ocenah in pričakovanjih odkupovalcev bo letos izhodišče od 10 do 15 evrov nad lansko ceno, kar bo vsekakor nižje od modelno ocenjenih stroškov,« je ocenil Ben Moljk.
Pomoč so že držali za rep
Matjaž Podmiljšak z oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri ZZS je zbral podatke o trenutnih razmerah na trgu s pšenico. Na dan 17. junij je bila odkupna cena v Sloveniji osem odstotkov nižja od lanske in skoraj 50 odstotkov nižja kot v letu 2022. Na svetovnih trgih cena pšenice zadnje tedne pada. Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije so vlado ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že večkrat pozvali, naj pridelovalcem žit nadomestita izpad prihodka pri pridelavi pšenice za leto 2023, zdaj dodajajo še enako zahtevo za letos.
Pomoč za lani so slovenski kmetje v resnici že držali za rep. Bruselj je namreč sredi julija 2023 naši državi odobril nekaj več kot 1,2 milijona evrov nujne finančne pomoči za kmetijske sektorje, ki so se znašli v težavah zaradi covida in vojne v Ukrajini. Slovenija bi lahko temu znesku dodala še 200 odstotkov pomoči iz nacionalne rezerve, skupaj torej 3,7 milijona evrov. Julija lani so se deležniki v verigi ter vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dogovorili, da bo to pomoč dobil sektor pšenice, vendar je ministrstvo septembra denar preusmerilo v odpravo škode, ki so jo na kmetijskih objektih povzročile ujme. Na pridelovalce pšenice je pozabilo, čeprav je pomoč za odpravo posledic ujm v kmetijstvu konec lanskega leta dobilo iz Bruslja.
Obljubili 2,8 milijona evrov pomoči
O reševanju sektorja žit, ki se je znašel v težavah, so že dvakrat, nazadnje danes, razpravljali tudi na svetu za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo kmetijske ministrice Mateje Čalušić. Kmetje od nje in od predsednika vlade Roberta Goloba zahtevajo izplačilo pomoči zaradi rdečih številk pri pridelavi pšenice v letu 2023 in takojšnje ukrepanje tudi ob izpadu prihodka za letošnji pridelek. Ministrstvo smo vprašali, ali bodo ugodili tema zahtevama, če da, koliko pomoči bo država namenila pridelovalcem pšenice in kdaj. »Prisluhnili bomo zahtevam pridelovalcev pšenice in jim zagotovili pomoč v višini, ki bo omogočila pokritje dela izgube dohodka. Nadomestilo bodo prejeli predvidoma do jeseni,« so odgovorili. Neuradno smo izvedeli, da naj bi ministrica pridelovalcem pšenice za lansko izgubo obljubila 2,8 milijona evrov pomoči, kako bo to izpeljala, pa še ni znala povedati.
Kmetijske organizacije vlado in MKGP pozivajo, naj preuči tudi možnost uvedbe proizvodno vezanega plačila za tržno pridelavo krušne pšenice od leta 2025 naprej. Tisti, ki kmetujejo, dobivajo enako vsoto denarja na hektar površine. Izjema so sektorji v težavah, ki so upravičeni do proizvodno vezanih plačil. Ta kmetovalci trenutno prejemajo za pitanje goved, za krave dojilje, za prirejo mleka v gorskih in hribovskih območjih ter za rejo drobnice, po novem naj bi jo tudi za zelenjavo. Kaj pa pridelovalci pšenice? »Zahteva glede proizvodno vezanih plačil za žita z letom 2025 ni izvedljiva zaradi postopkov spremembe strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki so v sklepni fazi,« so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu. In dodali, da je za proizvodno vezana plačila na voljo trinajst odstotkov vseh neposrednih plačil. Če bi želeli v to shemo vključiti nov sektor, bi morali denar prerazporediti, ga torej odvzeti nekomu drugemu. To uskladiti pa je, tako kaže pretekla praksa, skoraj misija nemogoče.
