Po volitvah pričakovati spremembe v odnosu javnosti do političnih strank ni nič nenavadnega. Po državnozborskih volitvah se to zgodi skoraj vedno. Zmagovalcem se takoj po volitvah podpora v anketah še poveča, tistim, ki volitve izgubijo, se zmanjša, stranke, ki izginejo iz parlamenta, tudi v anketah ne dobijo več glasov. Evropske volitve pa so, kot kaže, nekaj drugega. Kljub temu da so bile teden dni pred junijsko anketo Vox populi evropske volitve, ki so prinesle spremenjeno razmerje med strankami, se to v anketi ne pozna kaj dosti. Kar se je imelo zgoditi, se je zgodilo že prej.
V tokratni anketi je največ glasov znova dobila SDS, 23,8 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več kot prejšnji mesec. Druga je s 14,6 odstotka stranka Gibanje Svoboda, v primerjavi s prejšnjim mesecem je padla za 0,8 odstotne točke. Tretji, Socialni demokrati, so tokrat dobili 7,2 odstotka glasov, 0,9 odstotne točke manj kot maja, kar je tudi največji padec v primerjavi z majem. Nova Slovenija je s 6,1 odstotka malenkost pridobila (0,2 odstotne točke), Levica s 4,9 odstotka pa malenkost izgubila (0,1 odstotne točke).
Novinki na lestvici sta SLS, za katero se je odločilo 2,7 odstotka anketiranih, in stranka Vesna, ki je dobila 2,4 odstotka. Še pred dvema mesecema ju v anketi skoraj ni bilo zaznati, skrivali sta se v rubriki druge stranke, prejšnji mesec pa je ta rubrika eksplodirala s 7,7 odstotka glasov, za kar sta seveda zaslužni prav SLS in Vesna.
Kaj ljudje očitajo vladi
Poleg rednih vprašanj o podpori strankam in vladi sodelujočim v anketi vsak mesec zastavijo tudi vprašanje o aktualni temi. Tokrat so to očitki o delu vlade. Anketirancem so predstavili trinajst očitkov in jih vprašali, kateri od očitkov se jim zdi najbolj utemeljen. Vsak je lahko izbral samo enega.
Pokazalo se je, da je zdravstvo v zavedanju javnosti problem številka ena. Da so najbolj utemeljen očitek vladi slabe razmere v zdravstvu, je odgovorilo 22,2 odstotka vprašanih. Ljudi moti tudi to, da so vladne stranke pred volitvami obljubljale veliko več, kot zdaj vlada uresničuje. Neizpolnjevanje predvolilnih obljub je kot najbolj utemeljen očitek vladi izbralo 18,2 odstotka anketiranih.
Tretji najpogostejši očitek vladi je prepočasno izvajanje reform, ki ga je izbralo 10,2 odstotka vprašanih. Anketiranci so nezadovoljni tudi zaradi razmaha stavk, previsokih davkov, podražitev itd. In pri tem ne gre samo za tiste, ki ne podpirajo vlade – na vprašanje o očitkih na delo vlade so odgovarjati tudi tisti, ki so pri prejšnjem vprašanju delo vlade ocenili kot uspešno. Kot kaže, je tudi med temi veliko takih, ki imajo vladi kaj očitati. Da ji nič ne očitajo, jih je namreč odgovorilo le 4,7 odstotka.
Razen prvih treh očitkov vsi preostali dobili po manj kot deset odstotkov glasov. Kar je tudi razumljivo, pri toliko možnih odgovorih se izbire anketirancev običajno razpršijo. Da pa bi vendarle bolj nazorno predstavili, kaj ljudi najbolj moti pri Golobovi vladi, smo sorodne očitke združili v štiri skupine in sešteli glasove za posamezne odgovore. Prva skupina očitkov je organizacija dela vlade in združuje neizpolnjevanje predvolilnih obljub, neusklajeno delovanje koalicije in pogoste menjave ministrov.
Preberite tudi: Lestvica priljubljenosti: Matjaž Han vsak mesec višje, na vrhu ostaja Nataša Pirc Musar
Druga skupina očitkov je življenjski standard in kupna moč ter združuje očitke o previsokih davkih, podražitvah, neustrezni pokojninski politiki in neustreznih plačah v javnem sektorju. Tretja skupina, izvajanje reform oziroma prilagoditev podsistemov, združuje slabe razmere v zdravstvu, prepočasno izvajanje reform, razmah stavk/neustrezno pogajanje s sindikati in očitek, da vlada nima posluha za potrebe gospodarstva. Četrta skupina, varnost oziroma odzivanje in upravljanje izrednih dogodkov, vključuje prepočasno obnovo po poplavah in neustrezno migrantsko politiko.
Ko seštejemo odgovore znotraj vsake skupine, ugotovimo, da je daleč največji delež odgovorov, 43,1 odstotka, v skupini izvajanje reform. Tisto, kar najbolj moti ljudi pri Golobovi vladi, je torej, da ne zna uresničiti tistega, kar je obljubila. Ima ideje, kako zastaviti stvari v zdravstvu, da bi se razmere izboljšale, ampak tega ne zna izpeljati. Ne zna se pogajati s sindikati, da bi bila kakšna stavka manj. Reforme ima pripravljene, ampak ko bi jih morala izpeljati, jih vedno znova odlaga na poznejši čas.
Druga stvar, ki moti pri Golobovi vladi, je organizacija dela vlade. Seštevek odgovorov v tej skupini je 23,2 odstotka. Ta skupina je z vlado nezadovoljna zato, ker ne daje vtisa, da ve, kaj dela. Ne zna se organizirati, koalicija deluje neusklajeno, ministri se kar naprej menjajo, predvolilne obljube ostajajo neizpolnjene.
Med očitki vladi tisti, ki zadevajo življenjski standard in kupno moč, niso prav številni, seštevek odgovorov v tej skupini je 17,6 odstotka. Nezadovoljstva glede teh vprašanj torej javnost za zdaj še ne povezuje z vlado. Še manjša je podpora očitkom vladi glede varnosti, v tej skupini je skupno 7,9 odstotka odgovorov.
Nasvet volilcev vladi, ki ga lahko izluščimo iz tokratne javnomnenjske ankete Vox populi, bi torej lahko bil, naj se pogumneje loti reform in naj vendar kdaj do konca izpelje tisto, česar se je lotila.
