Tudi v dneh, ko so temperature visoke, bolniki po pripovedovanju zdravstvenih delavcev še vedno iščejo pomoč zaradi okužb dihal. Teh je sicer občutno manj kot pozimi in spomladi, še vedno pa je nekaterih bolezni več kot običajno. »Letos imamo val atipičnih pljučnic, ki se pojavi na vsaka štiri ali pet let. Teh je še kar nekaj tudi v trenutnem obdobju, pojavlja se tudi oslovski kašelj,« opaža pediater Denis Baš.
Pri otrocih zaznavajo tudi različne okužbe dihal s kašljem in vročino ter prebavne težave, je dodal. »V letih po pandemiji covida-19 opažamo več različnih okužb. Še vedno gre za imunski dolg po obdobju, ko so bile zaradi ukrepov za zamejevanje covida-19 druge okužbe redkejše. To je opazno pri otrocih in odraslih,« je izpostavil Baš. Obenem je v tem obdobju upadla precepljenost proti nekaterim nalezljivim boleznim, je spomnil sogovornik.
Tako se je na primer zgodilo z zaščito pred oslovskim kašljem. Leta 2019 je bila precepljenost s tretjim odmerkom cepiva proti tej bolezni, ki ščiti tudi pred davico in tetanusom, 94,7-odstotna, leta 2020 95,2-odstotna, leta 2021 pa je bila le še 86,4-odstotna. Na nekdanjo raven se še vedno ni vrnila, v letih 2022 in 2023 je bila po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) nekaj več kot 89-odstotna.
Za oslovskim kašljem je letos zbolelo že 1549 ljudi v Sloveniji, od tega je doslej znanih 50 junijskih okužb. Za primerjavo: lani je v vsem letu za to boleznijo zbolelo 123 ljudi. Situacija se pri oslovskem kašlju sicer umirja, so nam potrdili na NIJZ. »Še vedno se pojavljajo akutne okužbe dihal, vendar je njihova pojavnost precej zmanjšana glede na jesensko-zimsko obdobje. Beležimo tudi posamezne primere črevesnih okužb, ki jih povzročajo virusi,« dodajajo.
Pogostejše kot v zadnjih nekaj letih so letos tudi ošpice. Lani so na primer zaznali en primer, letos pa so na NIJZ prejeli že 13 prijav te močno nalezljive bolezni. Zdravstvene organizacije so tudi v tem primeru izpostavljale globalni upad precepljenosti. Ošpice pa so se v zadnjem obdobju širile v vrsti evropskih držav. V Sloveniji je bila precepljenost predšolskih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam lani sicer 95-odsotna in celo višja kot pred pandemijo covida-19. V nasprotju z drugimi cepljenji je namreč zaščita pred ošpicami pogoj za vstop v vrtec. Znatno nižja pa je precepljenost šolskih otrok z drugim odmerkom omenjenega cepiva: v šolskem letu 2022/2023 je bila 88,9-odstotna.
Dodatne možnosti zaščite
V kratkem se obetajo nove možnosti zaščite otrok pred nalezljivimi boleznimi. Glede na aktualni predlog letošnjega programa cepljenja bo v javno zdravstvo vključeno cepljenje nosečnic proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), ki je nevaren dojenčkom. Njihova zaščita se vzpostavi posredno, prek nastajanja protiteles po cepljenju ženske med nosečnostjo. Prihodnje leto pa bo glede na omenjeni predlog na voljo tudi cepljenje otrok proti noricam, ki je bilo doslej zgolj samoplačniško.
»Upamo, da bo cepljenje nosečnic proti RSV na voljo že v jesenski sezoni. V prvi vrsti gre za zaščito novorojenčkov. Zanje so te okužbe nevarne zlasti v prvih šestih mesecih življenja, ko lahko pride do res hudih zapletov,« je dejal Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Za nosečnice je sicer že zdaj na voljo brezplačno cepljenje proti oslovskemu kašlju in gripi. V primeru prihodnjega cepljenja proti noricam pa bodo lahko otroci ob štirivalentnem cepivu sočasno zaščiteni tudi pred ošpicami, mumpsom in rdečkami. »Dodatno cepljenje tako ne bo potrebno. Tudi norice niso nedolžna bolezen. Vsak peti otrok ima po noricah brazgotine, lahko pa pride tudi do gnojnih vnetij na koži, zapletov v centralnem živčnem sistemu, vnetja kosti in pljučnice,« je pojasnil Baš. Še naprej bo sicer na voljo tudi cepivo, ki ščiti le pred ošpicami, mumpsom in rdečkami. Po oceni Baša pa bo ob novostih, ki se obetajo, smiselno široko ozaveščanje javnosti o dodatnih možnostih zaščite.
