Opuščanje amalgamskih zalivk bi bilo lahko počasnejše, kot predvidevajo sedanji načrti. Rok za odpravo tega materiala v zobozdravstvu bi ob spremembah, ki so trenutno v igri, s prihodnjega leta prestavili na 1. julij 2026. To bi vplivalo tudi na tempo sprememb v javnem zobozdravstvu.
Prvotno je bilo opuščanje amalgama v zobozdravstvu držav EU predvideno do leta 2030, a je bil ta rok prestavljen na prihodnje leto. Pospešek je bil rezultat dogovora med evropskim parlamentom in svetom EU, a je bila znana tudi možnost odloga. Slovenija je bila med državami, ki so imele pomisleke glede zgodnejšega opuščanja amalgama v zobozdravstvu. Uporaba drugih materialov pri zalivkah je zamudnejša, so ugotavljale tukajšnje oblasti, zato bo zahtevala dodatne ekipe in dodaten denar.
Informacije o spreminjanju pravnih podlag, ki bi lahko pripeljale do premika roka na julij 2026, so omenili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Na sprejem odredbe še čakamo,« so nam sporočili z ministrstva za zdravje. Pri aktualnem posodabljanju nacionalnega načrta za opustitev amalgama v zobozdravstvu sicer sledijo veljavni evropski uredbi, so spomnili. Rok se v tem primeru izteče prihodnje leto.
Več ambulant, lažje do keramike
Po trenutni oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo treba zaradi opuščanja amalgama v zobozdravstvo vključiti do 50 dodatnih timov. Na podlagi javnega razpisa so lani v javno mrežo vključili dodatnih 20,7 tima oziroma zobozdravstvene ambulante (nekatere ne delajo v polnem obsegu), iskali pa so jih 26. Letos poskušajo z razpisom, ki bo odprt do konca leta, vključiti dodatnih 23,8 ambulante. Po zadnjih ocenah bo treba zaradi opuščanja amalgama zobozdravstvu obenem nameniti dodatnih 16,1 milijona evrov na letni ravni. Večji stroški niso povezani le z dodatnim osebjem, ampak tudi z dražjimi materiali, s katerimi bodo amalgam nadomeščali. Spomnimo, da so bili do belih zalivk že doslej upravičeni otroci, mlajši od 15 let, nosečnice, doječe matere in ljudje, ki so jih potrebovali na najbolj vidnih zobeh. Predvideno je tudi postopno širjenje teh pravic na druge prebivalce.
Odpravljanje amalgama je povezano s konvencijo Minamata, ki so jo sprejeli Združeni narodi, njen cilj pa je omejevanje uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin. V slovenskem zobozdravstvu se ob prehodu na druge materiale – zobozdravnik se bo v izjemnih situacijah še vedno lahko odločil za amalgam – sicer obetajo tudi druge novosti. Predlog sprememb pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih napoveduje, je bil nedavno v javni obravnavi. Veljavni standardni materiali na primer niso več strokovno ustrezni v vseh primerih, ugotavljajo na ZZZS. »S posodobitvijo bodo zavarovane osebe deležne boljše zdravstvene obravnave, posledično pa bodo doplačila v večini primerov postala nepotrebna,« pričakujejo na ZZZS. Pri prevlekah in mostičkih bo standardni material, kjer doplačila ne bodo potrebna, po novem na primer tudi keramika.
Zobni vsadki bodo v primeru resorpcije kosti ali atrofije spodnje čeljusti in oligondotije (ko posamezniku prirojeno manjka šest ali več zob) na voljo na več mestih v javnem zdravstvu, še napovedujejo. Doslej so se lahko s tem ukvarjali le na terciarni ravni zdravstva, kjer opravljajo najzahtevnejša zdravljenja, po novem pa se bodo tudi na sekundarni. Tam so bili zobni vsadki doslej že na voljo v primerih resorpcije kosti ali atrofije zgornje čeljusti.
V zbornici svarijo pred odhodi
Do načrtov o odpravi amalgama s prihodnjim letom so bili letos spomladi kritični v odboru za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, kjer so opozarjali, da bi se lahko s tem zmanjšala dostopnost za paciente. Svoje pomisleke izpostavljajo tudi ob informacijah o morebitnem odmikanju roka za odpravo amalgama. »Težavo prestavljamo v prihodnost, ker upamo, da bo več sredstev za alternativne materiale in ohranitev dostopnosti osnovnih zobozdravstvenih storitev,« ugotavlja predsednik odbora za zobozdravstvo Krunoslav Pavlović. ZZZS želi uvajati bele zalivke, za kar pa po njihovem opažanju ne namenja dovolj sredstev.
Kritični so tudi do ocene, da bo potrebnih 50 dodatnih timov. Po izračunih Zdravniške zbornice Slovenije bi, da bi izboljšali dostopnost zobozdravniške pomoči, potrebovali skoraj 140 tovrstnih dodatnih programov. »Bojimo se, da se bo dostopnost zobozdravstvenih storitev še zmanjšala,« je opozoril Pavlović. Če ne bo več mogoče pokriti stroškov delovanja zobozdravstvenih ordinacij in bodo zobozdravniki prekinjali pogodbe z ZZZS, bodo morali pacienti ceno zalivke plačati iz lastnega žepa v zasebnih ordinacijah, je posvaril.
