»Otroci nam sporočajo, kako težko prenašajo vpitje in izbruhe jeze v domačem okolju. Šele ko bomo odrasli obvladali sebe, bomo lahko zagotovili našim otrokom ustreznejše odzive, ki bodo ustvarjali varno pristanišče za njihove stiske. Takrat bomo zmogli resnično poslušati, slišati, kar nam sporočajo brez zanikanja in pomanjševanja njihovega sveta, in se odzivati z empatijo,« je ena od misli Alberta Mrgoleta, predsednika sveta nacionalne mreže TOM telefon.
Na TOM telefonu so klici v zvezi s šolskimi dosežki po pogostosti na tretjem mestu. Otroke in mladostnike skrbi, kako se bodo starši odzvali na njihove slabše ocene. Ta strah jih ovira pri tem, da bi bili pri spraševanju in pisanju testov bolj sproščeni, in posledično pripomore k še slabšim rezultatom. Temu se pridružuje strah, da ne bodo dosegli pogojev za vpis v želeno srednjo šolo, običajno gimnazijo. »Kjer otroci ne najdejo podpore pri starših, skušamo poiskati osebe iz njihovega okolja, na katere se lahko naslonijo in dobijo pri njih ustrezen odziv, pomoč pri regulaciji čustev, tolažbo, pot dobrega upanja, luč v temi. To so lahko kakšni bližnji sorodniki, učitelji, svetovalna služba, drugi odrasli. Običajno nam uspe najti vsaj koga. Ob stiskah, ki presegajo navezavo na trenutne situacije, svetujemo stik s službami oziroma viri strokovne pomoči v lokalnem okolju,« pravi psiholog in sociolog Albert Mrgole, ki skupaj z Leonido Mrgole vodi Zavod Vezal, kjer kot družinska terapevta pomagata staršem, otrokom, zakoncem in družinam, ki se znajdejo v takšnih in drugačnih stiskah.
Pričakovanja staršev so pogosto velika, včasih prevelika. Otroci, ki nad načinom učenja v šoli niso navdušeni in jim šola predstavlja velik stres, posledično tudi ne dosegajo dobrih šolskih rezultatov. Iz različnih razlogov niso motivirani in ne vidijo smisla v prizadevanju, kot je pričakovano v šoli. Doživljajo odkrita ali prikrita sporočila učiteljev in staršev, da se ne trudijo dovolj, da morda niso dovolj ustrezni, kar seveda ustvarja začarani krog, v katerem ostajajo zataknjeni in v njem samo še bolj izgubljajo voljo, da bi se sploh za kaj trudili, ugotavlja sogovornik in dodaja, da resničnih razlogov za njihovo nizko motiviranost običajno nihče ne razume.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Avtokrati prevzemajo svet?
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšna usoda čaka partizansko bolnico Franja, zakaj je na svetu vse več avtoritarnih režimov, kam bo košarkarska pot odnesla zdaj že nekdanjega igralca Cedevite Olimpije Alena Omića, kakšne pasti čakajo starejše voznike za volanom, kako pomembna je gradbena dediščina družine industrialca Gustava Tönniesa, ki je Ljubljano povezal s Trstom, kaj v feljtonu Skrivnosti sveta strokovnjaki povedo o gigantskih likih na pobočjih gora v Nazci v Peruju, zakaj so letos klopi še posebej nevarni … – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
