Podjetje Public Digital Infrastructure Joca Pečečnika je z zavodom za blagovne rezerve v minulih dneh sklenilo dve pogodbi, kažejo podatki o dobaviteljih medicinske opreme. Prvo pogodbo v višini 30,941 milijonov evrov (brez DDV) so v začetku meseca razveljavili in sklenili drugo, vsebinsko enako, a vredno 30,994 milijonov evrov (brez DDV). Edina razlika med pogodbama so stroški prevoza, ki naj bi v nekaj dneh narasli za 50.000 evrov. Pečečnik je s potniškim letalom A330 družbe Sichuan Airlines pred dnevi v Slovenijo pripeljal prvo pošiljko zaščitne opreme.
Koliko stane letalo?
Konec prejšnjega tedna je Pečečnik za komercialno televizijo dejal, da so prvo pogodbo z zavodom razdrli zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenja za izvoz opreme s Kitajskega. Novinarjem je pokazal kopijo računa, iz katere je razvidno, da so nalaganje tovora, tovorni prevoz z boeingom 747, zavarovanje, takse in servis na Kitajskem stali 5,55 milijona evrov. Zatrdil je, da v poslu »ne bo zaslužil niti centa«. Toda v oči bode dejstvo, da oprema ni prispela z boeingom 747, pač pa z manjšim letalom A330 družbe Sichuan Airlines, kljub temu pa je evidentirana cena prevoza v nekaj dneh narasla za 50.000 evrov.
Realna cena najema letala A330 je v teh časih okrog 350.000 evrov, nam je medtem zatrdilo več dobaviteljev medicinske opreme (njihove podatke hranimo v uredništvu). Letalo A320, ki ga je minuli petek iz mesta Quingdao organizirala država, je stalo manj, 179 tisočakov (brez DDV). Sogovorniki, ki se v tem času ukvarjajo z iskanjem in najemanjem letalskih prevoznikov, ocenjujejo, da bi za obseg Pečečnikovega naročila potrebovali šest takih letal, kar bi ga stalo med 2 in 2,5 milijona evrov. Najem nekoliko večjega letala tipa boeing 777 stane namreč okrog 450.000 evrov. Zakaj nas je Pečečnikov prevoz stal 5,55 milijona evrov, nismo izvedeli, saj so nam iz njegovega podjetja sporočili, da o podrobnostih za Dnevnik ne želi govoriti. »Gospod Pečečnik odgovorov za javnost glede opreme in prevozov ne daje,« so sporočili. Minister za obrambo Matej Tonin je medtem v minulih dneh zatrdil, da bodo morebitne previsoke – ali prenizke – stroške prevoza poračunali na koncu.
Transportna letala so razprodana
Prevoz tovora s potniškim letalom sicer ni nič posebnega, nasprotno. Skoraj polovica svetovnega zračnega tovora potuje v trebuhih potniških letal. Zaradi prizemljitve slednjih se je po podatkih Mednarodnega združenja za zračni transport IATA skupna tovorna zmogljivost že februarja znižala za 4,4 odstotka. To je bilo, še preden so zračni prostor začele zapirati članice EU. Prevozniki tako ta čas povečujejo svojo izkoriščenost tovornih letal in višajo cene, da zapolnijo vrzel, ki so jo zapustila prizemljena potniška letala. Še vedno pa je potreb veliko več kot zmogljivosti, saj se poleg rednega tovora po zraku prevaža tudi veliko zaščitne in medicinske opreme. Omejitev glede tovornega prometa namreč v tem času ni, veljajo pa pravila, ki se jih morajo držati pri nalaganju in razporeditvi teže ter varnosti.
»Transportna letala so razprodana in dosegajo zelo visoke cene,« pravi Zmago Skobir, poslovodni direktor pri Fraport Slovenija, ki upravlja brniško letališče. »Težava se rešuje tako, da se blago prevaža v trupih večjih potniških letal, ki imajo dovolj velik doseg za medcelinsko letenje in velik prtljažni prostor. Ker so flote prizemljene, so potniška letala in posadke za takšno letenje na voljo in jih ni preveč težko dobiti,« razlaga.
Na brniškem letališču sicer uradno deluje 26 poštnih in mednarodnih logističnih ter špediterskih družb. Kuehne + Nagel, DHL, Fedex, TNT in podobna mednarodna podjetja imajo svoja letala, a v tem času velik zaostanek pri prevozu pošiljk, pripovedujejo sogovorniki, katerih podatke hranimo v uredništvu. Manjše pošiljke so odpremljene takoj, velike pa čakajo tudi več tednov. Podjetja zaračunavajo poštnino glede na volumetrično težo in ne na dejansko težo pošiljke. Volumetrična (ali dimenzijska) teža odraža gostoto paketa; manj gost predmet zaseda večjo prostornino v primerjavi z njegovo dejansko težo. »Cena pri teh podjetjih se je zvišala vsaj za petino, dodatnih popustov ni več, zaračunajo tudi dodatke za izredne razmere,« opisuje sogovornik, ki je iz Kitajske naročil manjše količine zaščitne opreme za svoje podjetje.
Zlata jama za špediterje
Tisti, ki za državo nabavljajo zaščitno opremo večmilijonske vrednosti, te ne prevažajo s poštnimi podjetji, temveč najamejo prevoznika in letalo – to velja v primeru, če imata tako pošiljatelj kot prejemnik opreme vse licence za izvoz in uvoz – ali pa to zanje uredijo špediterji. Predvsem za slednje je ohromitev potniškega letalskega prevoza prednost in priložnost, priznavajo v državni Intereuropi. Družba je denimo sodelovala pri organizaciji letalskega prevoza zaščitne opreme iz kitajskega Qingdaoja do Ljubljane za blagovne rezerve.
Pomanjkanje kapacitet na trgu letalskih prevozov in zvišanje cen povzroča preglavice tudi špediterjem. »Cene letalskega prevoza se gibljejo v odvisnosti od dneva odpreme, dimenzij, teže in volumna ter drugega. Zaradi pandemije so cene pri uvozu iz Kitajske približno za 3- do 4-krat višje kot v običajnih razmerah,« ocenjujejo v Intereuropi. »Povišanje cen je logična posledica. Potniških letal ni, zato z njimi tudi ni prevoza tovora. Kitajska je bila en mesec zaprta in je tovor čakal,« razlagajo tudi v špediterskem podjetju Eurizont, kjer se ukvarjajo tudi z organizacijo letalskih prevozov.
Bi bilo ceneje z Adrio?
Dobičke kujejo prevozniki. Tako so Air Canada, Aeromexico, American Airlines, Austrian, British Airways, Cathay Pacific, Delta, Emirates, Iberia, Korean, LATAM, Lufthansa, Qantas, Scoot, Swiss, United, Ryanair in mnogi drugi že dali svoja potniška letala na voljo za prevoz tovora. Minister Tonin je medtem že napovedal, da bo sprožil postopke za nakup državnega tovornega letala.
Se Sloveniji v tem času lahko kolca po nacionalnem letalskem prevozniku? Skobir pojasnjuje, da je Adria letela z manjšimi regionalnimi letali z majhnim prtljažnim prostorom, s katerimi ne bi mogla leteti na dolge razdalje – v zadnjem času pa je letala celo najemala. Morda bi lahko prevažala manjše pošiljke, kar pa verjetno ne bi bilo ekonomično, domneva Skobir. Bi pa, kot dodaja, lahko izvajala repatriacijske lete, pri čemer pa ni zagotovil, da bi bili za potnike ti leti cenejši, kot so bili zdaj, ko so v domovino prileteli z letali drugih letalskih družb.
