Profesor IEDC – Poslovne šole Bled Drikus Kriek pomembnost ravnotežja in dobrega počutja opisuje s pomočjo metafore žongliranja s petimi žogicami, ki predstavljajo prijatelje, družino, zdravje, duha in delo. Kot pravi zgodba, so štiri od teh kroglic narejene iz stekla, in ko katera od njih pade, se razbije in razleti. Samo »delo« je narejeno iz gume in se lahko odbije nazaj. Prof. Kriek se sprašuje, ali ne bi bilo treba dela vključiti kot stekleno ali kristalno žogico, saj je vpliv, ki ga ima na naša življenja, enako dragocen za naše dobro počutje. Odgovor, srčika dobrega voditeljstva, je v razumevanju večplastnih potreb zaposlenih. Dr. François Hugo, coach za vodenje iz Južne Afrike, pravi: »V našem prizadevanju za oblikovanje zdrave organizacije se moramo zavedati, da dobro počutje presega fizično zdravje, zajema tudi mentalni, čustveni in socialni vidik.«

andreja kodrin quinton

Dr. Andreja Kodrin, Quintaum

Zanimivo: države, kjer je zavzetost najvišja, so najnižje na lestvici poslovne učinkovitosti. Podoben preobrat je tudi pri inovativnosti zaposlenih.

Zaposleni morajo imeti dostojno življenje. Dobro stanje zaposlenih in njihovo duševno stanje sta temelj za uspešnost, ne pa nagrada zanjo.

 

Gradimo kulturo odnosov

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je ta torek, 17. septembra, potekal seminar v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta GETM4 (Global Entrepreneurial Talent Management 4), katerega nosilka je red. prof. dr. Nada Zupan. V sklopu tega je potekala okrogla miza, nekakšen pregled dobrih praks in inovativnosti Slovenije za domačo in mednarodno akademsko javnost. Prisotnih je bilo okoli 40 raziskovalcev iz Velike Britanije, Kenije, Koreje, Irske, Poljske, Čila, Makedonija in Slovenije. Diskusijo je vodila mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, sodelovali pa so Peter Ladič (Intera), Breda Kodba (Mikro+Polo), Sašo Palčič (Madwise) in Saša Gnezda, urednica v podjetju Mediade. Ladič je poudaril, da je prioriteta zdravje njihovih zaposlenih. V Interi, izbrani za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji na natečaju Zlata nit v 2023, je zaposlenih veliko IT-strokovnjakov, ti pa opravljajo delo večinoma sede. Zato so uvedli zdrave zajtrke, ukinili sladkarije, aktivirali trenerje za fitnes. »Kultura odnosov pa je tisto, kar gradimo najbolj zavzeto.« Palčič je poudaril, da je njihov cilj navdušiti zaposlene, da vzamejo cilje podjetja za svoje. Saša Gnezda je povedala, da v njihovem podjetju, ki je lani prejelo priznanje quintaum, standard trajnostnega in trdoživega vodenja organizacij, največ šteje medsebojna pomoč med sodelavci. Sašo Palčič, direktor digitalne agencije Madwise, finalista Zlate niti, je prav tako poudaril pomen komunikacije. Izpostavil je pomen povratne informacije – teh menda ni nikdar preveč in to je področje, kjer se, kot pravi, še naprej mojstri.« Kodbova, kadrovska direktorica v Mikro+Polo, med drugim tudi prejemniku posebnega priznanja v natečaju Starejšim prijazno podjetje, je povedala, da so pred desetimi leti prvi v Sloveniji uvedli neomejen plačani dopust. Ključ je, da podjetje tako izkaže zaupanje zaposlenim, da dovolj dobro samo ocenijo, koliko dni so odsotni. Tako jih opolnomoči glede njihovega ravnovesja med poslovnem in zasebnim življenjem. »Praksa kaže, da si vzamejo le dva dni več, kot določa zakon.« Na temo ravnovesja je Gnezdova omenila, da je tudi njihovo podjetje zaznalo tveganje preobremenjenosti. Zato so ukrepali – naredili so tedenski načrt, polepili stene z opomniki, prevetrili seznam strank, določili prioritete vsem projektom. Kodbova je podelila tudi zgodbo izgorelosti njihovega direktorja. Iz njegove lekcije se vsi učimo, in sicer, da je treba delu in naduram reči stop, ni vse v denarju in uspehu – biti moramo srečni. Podjetje mora biti srečno. 

Zavzeti, a to je šele začetek

Dr. Andreja Kodrin, direktorica podjetja Quintaum, pritrjuje, da je zavzetost zaposlenih odlično orodje, opozarja pa, da raziskave kažejo, da se tu zgodba šele začne. Lani je v sodelovanju z Združenjem Manager in Ekonomsko fakulteto UL izvedla raziskavo zdrave organizacije prihodnosti. Med drugim so ugotovili, da za konkurenčnost, trdoživost, odpornost poslovanja zavzetost ni dovolj. »Letošnja lestvica držav, v katerih je zavzetost med zaposlenimi najvišja, namreč na prvo mesto postavi Romunijo, sledi Estonija, na tretjem je Severna Makedonija. Če te podatke primerjamo s podatki evropske komisije glede poslovne učinkovitosti, se nam lestvica obrne na glavo. Države, kjer je zavzetost na dnu, so sedaj na vrhu. Vodi Luksemburg. Še hujša je primerjava z rezultati evropske komisije glede inovativnosti zaposlenih. Ponovno smo priča preobratu. Tudi pregled BDP ponovno potrjuje, da imajo države, ki so bolj inovativne in poslovno učinkovite, bruto državni proizvod na prebivalca višji. Zavzetost je odličen začetek, ni pa še dovolj, da bi bili globalno konkurenčni.«

 

Priporočamo