Slabe novice so se nad štajerskim gospodarstvom začele zgrinjati 30. avgusta, ko je bil za Mariborsko livarno Maribor (MLM) razglašen stečaj. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Katarina Benedik, upnikom pa sporočeno, da imajo do 2. decembra čas za prijavo terjatev in drugih pravic. Tam, vsaj do konca novembra, sicer še dela 180 zaposlenih, kako bo šlo naprej, bo več znanega konec prihodnjega tedna. Že pred tem je bilo odpuščenih 30 ljudi v poljčanskem Eurelu, konec septembra in v začetku oktobra še 124 ljudi v kidričevskem Boxmark Leatherju. Te dni je brez dela ostalo tudi 76 ljudi v ptujskem podjetju Agis Technologies, a na »srečo« jih dve tretjini izpolnjuje pogoje za upokojitev oziroma jih bodo izpolnili v obdobju, ko bodo na zavodu za zaposlovanje. V hoški Magni Steyr se je od leta 2019 do lani število zaposlenih z 200 znižalo na 135, število zaposlenih bodo krčili v zreškem Uniorju, preboldskem Odelu, a z »mehkimi metodami«.
»Vse, kar lahko v tem hipu povem, izhaja iz objav na spletnih straneh Ajpesa. Ker pogovori glede najema proizvodnje še potekajo, več ne morem povedati, bo pa predvidoma več znanega do konca prihodnjega tedna,« nam je pojasnila Katarina Benedik, ki vodi stečajni postopek MLM. Ob začetku stečaja je bilo v MLM zaposlenih 308 ljudi, do konca novembra pa naj bi imelo delo še 180. Z nekaterimi podjetji iz avtoindustrije (predvsem Vibracoustic in Audi) je upraviteljici uspelo za MLM izposlovati (15-odstotni) dvig cen in s tem rentabilnost proizvodnje.
Katarina Benedik, ki vodi stečajni postopek MLM, je pričela tudi s prodajo 4,2-odstotnega lastniškega deleža MLM v razvojnem podjetju SiEVA s sedežem v Zgornjem Brniku, pa tudi dveh službenih avtomobilov Volkswagen, in za oboje bi lahko iztržila kakšnih 50 tisoč evrov. Za prihodnost stečajnega postopka bo najpomembnejše, kdo in katere dele proizvodnje bi kupil – med interesenti se omenja ljubljansko Metalko Commerce, ki je bila prej že interesent za celotni MLM, ter koliko zaposlenih MLM bi lahko na tem območju obdržalo zaposlitev za dlje časa. Neuradno je po Mariboru slišati, da bi vseh preostalih 180 zaposlenih lahko delalo še leto dni, a je stečajna upraviteljica te informacije zanikala.
Franc Šuen, sekretar regijske organizacije SKEI Ptuj in nekdanji zaposleni v podjetju Agis Technologies, je povedal, da so vsi zaposleni v podjetju ta teden doma čakali na delo, v četrtek pa so se srečali s stečajno upraviteljico Petro Pavličič, saj je ptujsko podjetje od 4. novembra v stečajnem postopku. Z večinskimi lastniki podjetja, družbo Akai iz Železnikov in njihovimi lastniki s Cipra (Wirkeon Trading), katerih zastopnica je bila Agnesa Kudić Stemberger, sicer tudi direktorica Agisa, nimajo stikov, je pa po Šuenovih besedah pri vodilnih v podjetju bilo opaziti slab odnos tako do zaposlenih kakor do kupcev. Zelo dobri, tako Šuen, pa so bili pri pridobivanju državnih pomoči, tudi za zaposlovanje brezposelnih recimo, katerih število je lani v Agisu – milijon evrov nižjim prihodkom in pa polmilijonski izgubi navkljub – celo zraslo. »Zadnje mesece so zaposleni ob zamujanju izplačila plač začeli podjetje tudi prostovoljno zapuščati, od sedanjih 76 zaposlenih pa nas dve tretjini ima pogoje za neposredno upokojitev ali pa po do dveletnem čakanju na zavodu za zaposlovanje. Mlajši zaposleni, večina jih je s Ptuja in iz okolice, pa ne bi smela imeti težav z novo zaposlitvijo,« meni Šuen in doda, da ni bilo potrebe po ugasnitvi njihovega podjetja, saj so večinoma servisirali vozila, in še to tovorna in ne osebna.
Boxmark Leather: 124 ljudi odpustili, ohranili pa 370 delovnih mest
Marjan Trobiš, direktor kidričevskega podjetja Boxmark Leather in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, nam je potrdil, da so konec septembra in v začetku oktobra izročili odpovedi delovnega razmerja natanko 124 zaposlenim, s čimer so opustili program za avtomobilsko industrijo, ohranili pa 370 delovnih mest za letalsko industrijo in ostale panoge. »Glavni razlog odpuščanja je padec avtoindustrije v Evropi in v samih pritiskih pri razvoju in evoluciji evropske avtoindustrije. S t. i. zelenim prehodom postajajo evropska in s tem slovenska podjetja globalno vse manj konkurenčna. Velika težava v Sloveniji je tudi (pre)visoka obdavčitev dela, prav tako Slovenija in celotna Evropa z visokimi stroški dela v tem segmentu proizvodnje ne morejo več tekmovati s cenejšimi državami. Prav tako se delodajalcem na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin kmalu obetajo nove obremenitve, kar ima za posledico, da predvsem kvalificiran kader zapušča Slovenijo,« je jasen Trobiš.
»Določena slovenska podjetja že letos zaznavamo pretrese v evropski avtoindustriji, nekatera jih bodo verjetno šele v letu 2025. Za številna podjetja je pomembna diverzifikacija poslovanja, s čimer se tveganje za poslovanje občutno zniža, ko je določena panoga v krizi. Vse skupaj spominja na finančno krizo v letih 2008–2013, ko so se (slovenska) podjetja močno razdolževala, bo pa po mojem sedanji pretres še malo večji, ko bo v proizvodnih podjetjih vse manj povpraševanja po novih zaposlenih. Najbolj zaskrbljujoči so primeri, recimo Mahle in Alpine, ko se del proizvodnje za vedno preseli v države s cenejšo delovno silo,« razmišlja Marjan Trobiš in pripomni, da se v Nemčiji soočajo z dvomestnimi številkami padcev proizvodnje, in vsega tega slovenskim dobaviteljem čez noč ni mogoče preseliti recimo na Kitajsko, temveč šele v nekaj letih, če sploh, obenem pa tvegajo izgubo nemških trgov.
Talum rešuje diverzifikacija poslovanja
V zreškem Uniorju pa z novim letom zapirajo obrat v Starem trgu ob Kolpi v črnomaljski občini, zato je tam 29 zaposlenih prejelo redne odpovedi pogodb o zaposlitvi. Vsi tam zaposleni bodo prejeli ustrezne odpravnine, v Uniorju pa so stopili v stik z okoliškimi podjetji pri iskanju novih zaposlitev za odpuščene zaposlene. Romana Šuc Ravničan, ki v Uniorju skrbi za odnose z javnostmi, pa preostalih naših vprašanj, tudi postopkov prodaje lastniških deležev v Štore Steel (29,25 odstotka lastništva), pred časom naj bi se zanje zanimal tudi SIJ, in Uniturju (100 odstotkov lastništva), ki so v teku, ni mogla komentirati. So pa že pred časom iz Uniorja, katerega delnice sicer kotirajo na Ljubljanski borzi, sporočili, da so »zaradi zaostrenih razmer na trgu prisiljeni sprejeti vrsto nujnih varčevalnih in optimizacijskih ukrepov. Med temi so organizacijske spremembe ter različni varčevalni ukrepi. Del ukrepov je zmanjševanje števila zaposlenih na določenih področjih, ki pa poteka z največjo mero socialne občutljivosti. V tem smislu intenzivno komuniciramo z zaposlenimi in iščemo najustreznejše rešitve za podjetje in za zaposlene. Najprej bomo spodbujali mehke pristope odjav iz delovnega razmerja, kot so iztek pogodb za določen čas, starostne upokojitve ter starostne upokojitve z uveljavljanjem olajšav. Vsi ukrepi so usmerjeni v izboljšanje trenutnih poslovnih rezultatov, kar bo omogočilo obstoj podjetja, pa tudi njegovo nadaljnjo rast in razvoj.«
Polletno poslovanje skupine Unior z 2779 zaposlenimi kaže na enoodstotno rast prihodkov (154,3 milijona evrov) in tretjino manj čistega dobička (4,6 milijona evrov). Poslovanje samega Uniorja pa je bilo precej slabše – polletni prodajni prihodki so s 105,1 milijona evrov medletno upadli za 3,1 odstotka, število zaposlenih se je znižalo za 64, na 1557, ob tem pa so imeli 1,2 milijona evrov izgube. Mirko Hirci, sindikalist SKEI Odelo Prebold in zreškega Uniorja, je za slednjega povedal, da se dejansko pripravlja reorganizacija poslovanja, kjer bi se lahko ukinilo področje strojegradnje, zadržalo pa program odkovkov in pa turizma, kjer je bilo poslovanje ob tričetrtletju pozitivno. Po njegovih informacijah naj bi se zamikala tudi prodaja lastništva v Štore Steel. V podjetju Odelo, ki ima 1050 zaposlenih v Preboldu in še 55 v Gornji Radgoni, pa ni bilo odpuščanj, niti niso napovedana, se pa z mehkimi variantami skuša znižati število zaposlenih, pojasni Hirci.
Iz kidričevskega Taluma pa sporočajo, da je dinamika poslovne aktivnosti med njihovimi proizvodnimi programi precej različna. Če na segmentu proizvodnje ulitkov za avtomobilsko industrijo delijo usodo avtomobilske industrije, saj njihovi kupci zmanjšujejo naročene količine, so na drugih proizvodnih programih (rondelice in drogovi) razmere drugačne. »K doseganju letošnjih planiranih rezultatov bo precej prispevala diverzifikacija proizvodnega portfelja, saj trenutni izpad prihodkov v avtomobilski panogi nadomeščamo z drugimi, kjer pa tega ne čutimo. Zaradi zunanjih dejavnikov in naše razpršenosti po panogah in po strukturi programov lahko prilagajamo obseg proizvodnje in z njim posledično, zaradi interne mobilnosti, število sodelavcev, ki so v danih okoliščinah potrebni za izvajanje procesov. V tem trenutku je to pri nas zaradi okoliščin to možno,« menijo v Talumu, a dodajajo da to ni dolgoročna rešitev za zagotavljanje konkurenčnosti v avtomobilski panogi.
